Obrazi. Stane Jarm v zgodnjih delih in portretih Tihomirja Pinterja

18.9.2021 | 10:20

Stane Jarm, Lestev, 1968, iz zbirke Moderne galerije, foto Matija Pavlovec, Moderna galerija Ljubljana

Stane Jarm je v enem izmed pogovorov o svojem ustvarjanju leta 1992 razmišljal o svojih najpogostejših motivih: »Obraz izraža vrhunec, konico tistega, kar se dogaja v človeku. No, o tem govorijo tudi gibi rok, roke same itd., toda na obrazu se človekovo notranje življenje združuje in intenzivira. Če k temu dodamo mimiko, ustnice, ki govorijo in kričijo ter jokajo, je na obrazu najbolj jasno, kaj se dogaja v človekovi notranjosti.« (Iz pogovora s kiparjem. Jože Horvat: Grozljivo ozadje Kočevske. Pogovor z akademskim kiparjem Stanetom Jarmom. – Slovenec, 24. 12. 1992)

Razstava ob 90. obletnici rojstva in 10. obletnici smrti akademskega kiparja Staneta Jarma.

Kustosinja: Nadja Kovačič

Likovni salon Kočevje, Trg zbora odposlancev 72, 1330 Kočevje

22. 9.–5. 12. 2021

Odprtje razstave: sreda, 22. 9. 2021, ob 19. uri.

Razstavo bo otvoril župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič.

Razstavo, ki jo smo jo pripravili v Likovnem salonu Kočevje, je posvečena kiparjevi 90. obletnici rojstva in 10. obletnici smrti. Ravno v letu, ko bi kipar praznoval svoj osemdeseti rojstni dan, je Občina Kočevje razglasila prvo tematsko kulturno leto, ki je bilo posvečeno Jarmovemu umetniškemu ustvarjanju in kulturnemu udejstvovanju v Kočevju. Žal vseh dogodkov ni dočakal, saj se je njegova življenjska pot končala le en mesec pred njegovim rojstnim dnem. Posthumno je postal prvi prejemnik priznanja Občine Kočevje Deklica s piščalko.

Na tokratni razstavi bodo predstavljena kiparska dela in grafike Staneta Jarma, ki jih je izdelal kmalu po končanem študiju. Ta del njegovega ustvarjalnega opusa je širši javnosti veliko manj poznan, kot njegova kasnejša dela, ki so nastajala z zanj najbolj značilnim orodjem, motorno žago. Po končanem študiju se je počasi odmaknil od takrat že skoraj zapovedanih načel realizma in je začel postopoma odkrivati skrivnosti lesa, naravnega materiala, s katerim je stopil v stik že v svojih najzgodnejših otroških letih, in ki mu je omogočil stopiti na samostojno kiparsko pot. Zgodnja dela so nastajala pod modernističnimi vplivi in jih zaznamujejo predvsem izčiščene in poenostavljene forme ter tektonsko trdna in zgoščena kiparska forma.

Motivno so kiparska dela prežeta z vojno in nasiljem druge svetovne vojne, ki jo je doživljal kot otrok. Podobe vdov, žalujočih mater in talcev so zaznamovani s tipologijo obrazov, ki so nenavadna mešanica sledov domače rezbarske tradicije in impresivnih likov iz oddaljenih eksotičnih kultur. Kiparjeve pretresljive likovne zgodbe postanejo ljudje iz okolja, ki ga je najbolj poznal, in so iz časov, ki jih je doživel. Vse to se je bridko zarezalo v njegovo dušo in ga je spremljalo celotno ustvarjalno obdobje.

Razstava bo dopolnjena s portreti Staneta Jarma, ki ga je v fotografski objektiv ujel fotograf Tihomir Pinter. Fotografije, ki prikazujejo kiparja v ateljeju in med delom na prostem, je Tihomir Pinter podaril za stalno zbirko Pokrajinskega muzeja Kočevje.

Dela za razstavo so posodili:

Moderna galerija Ljubljana

Muzej in galerije mesta Ljubljana

Dolenjski muzej Novo mesto

Zavod Celeia Celje

Osnovna šola Zbora odposlancev Kočevje

Občina Kočevje

BIOGRAFIJA

Stane Jarm (1931-2011) se je rodil v družini z rezbarsko-podobarsko tradicijo. Po končani osnovni šoli v Osilnici leta 1946 je s sestrino pomočjo opravil sprejemne izpite na srednji šoli za umetno obrt v Ljubljani. Šolanje je nadaljeval na tedanji Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, kjer je med letoma 1950 in 1954 pri profesorjih Zdenku Kalinu in Borisu Kalinu študiral kiparstvo. Njegovi kolegi na akademiji so bili bodoči kiparji: Peter Černe, Slavko Tihec, Slavko Hočevar, Boris Sajovic, Slavko Krajnc in Atanas Velčevski. Po diplomi se je vpisal na kiparsko specialko in jo leta 1956 uspešno končal pri prof. Borisu Kalinu. Po končanem šolanju se je preselil v Kočevje, kjer je bil do upokojitve leta 1995 zaposlen kot likovni pedagog. Poučeval je likovno vzgojo na snovni šoli in hkrati več let umetnostno zgodovino na Gimnaziji Kočevje. Skupaj z likovnim pedagogom Ivanom Brudarjem ter glasbenim pedagogom Milošem Humekom je bil soustanovitelj ikovnega salona Kočevje in nekaj let tudi njegov strokovni vodja.

Leta 1963 je za kip Materi talcev prejel 2. nagrado Republiškega odbora za proslavo 20-letnice revolucije, naslednje leto pa za kip Talca nagrado Prešernovega sklada za leto 1963. Leta 1988 so mu podelili Šeškovo nagrado za življenjsko delo. Bil je častni občan Kočevja (2000), Ribnice (2007) in Osilnice (2009). Leta 2001 ga je Slovenska škofovska konferenca nagradila z najvišjim priznanjem – odličjem sv. Cirila in Metoda.

Kot ustvarjalec je bil aktiven na področju kiparstva, grafike in risbe. Je avtor številnih javnih del, portretnih glav ter likovne opreme v cerkvenih in posvetnih notranjščinah. Širši javnosti je znan predvsem po ekspresivnih upodobitvah Križanega in križevih potov.

Ustvarjalno je ostal povezan tudi s svojim rojstnim krajem, Osilnico. Bil je član Civilnega gibanja za Osilniško dolino, član uredniškega odbora glasila Osilniška dolina (1994–2002) ter pobudnik likovne delavnice Peter Klepec (1997–?). V njegovi rojstni hiši je bila 29. oktobra 2001 odprta prodajna likovna galerija, Galerija Staneta Jarma, v kateri je bilo na ogled okoli sto njegovih del. Sodeloval je na številnih likovnih srečanjih ali kolonijah, med drugimi na Formi vivi v Kostanjevici na Krki (1962), v Ribnici na Dolenjskem (1979, 1981–1984), v Kočevju (1993), na Rašici pri Velikih Laščah (1996, 1999), na Sinjem Vrhu (1996, 1997, 2001), v Svečah/Suetschach (1996), v Bohinjski Bistrici (1997), v Semiču (1998), na Kumu (1999, 2000, 2002, 2003), v Izlakah (2000, 2001), v Stražišču pri Kranju (2000), na Mirenskem gradu (2000), v Dolenjskih Toplicah (2001, 2004), v Štandražu/S. Andrea (2001), v Novem mestu (2004), v Slovenskih Konjicah (2004) in drugje. Njegova dela hranijo v številnih zasebnih in javnih zbirkah (Moderna galerija Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Mestni muzej Ljubljana, Zbirka ALUO Ljubljana, Galerija sodobne umetnosti Celje, Galerija Šivčeva hiša v Radovljici, Likovni salon Kočevje, Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, Galeriji Miklova hiša Ribnici, Dolenjski muzej Novo mesto, Škrabčeva domačija v Hrovači, zbirka slikarske kolonije Izlake-Zagorje, Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost v Kranju, Goršetova galerija v Svečah/ Suetschach). Posthumno je prvi prejemnik priznanja Občine Kočevje Deklica s piščalko, ki ga od leta 2012 podeljujejo za strokovno odličnost na področju umetnosti, humanističnih znanosti in kulture.

Pokrajinski muzej Kočevje