Moja zaposlitev bo v tradicionalni obrti

16.9.2021 | 09:45

Moja zaposlitev bo v tradicionalni obrti
Moja zaposlitev bo v tradicionalni obrti
Moja zaposlitev bo v tradicionalni obrti
Moja zaposlitev bo v tradicionalni obrti

Letos je na RIC NM potekal še en nov študijski krožek z naslovom Moja zaposlitev bo v tradicionalni obrti. Res, da zapis »tradicionalne« spominja na preteklost, a kljub temu lahko še vedno trdimo, da so to obrti, ki so še živeče in še kako žive. Tudi, če sodimo po njeni prednosti, in sicer to, da je še nekaj ljudi, ki se ukvarja z različnimi obrtmi in svoje znanje predaja naprej. Krožkarji smo se strinjali, da vsaka izmed njih predstavlja dragoceni del kulturne dediščine.

Želeli smo v Novem mestu in okolici spoznati nekatere, s ciljem, da postane v prihodnosti kakšna tudi njihova zaposlitev ali hobij.

Vključeni so bili mladi do 30 let, ki so se preizkušali v več smereh:

-          V spretnostih različnih obrti.

-          Spoznali značilnih etnoloških ter drugih tradicionalnih posebnosti.

-          Ročnih prednostih.

-          Izpopolniti svoje znanje o uporabnosti izdelkov.

-          Kakovosti materialov.

-          Uporabnosti naravnih materialov.

-          Pokazala se je njihova izvirnost.

-          Izrazil in povečal se je občutek za estetiko.

-          Pokazali so svoje ročne spretnosti in ustvarili svoje lastne izdelke.

Spoznali smo:

-          Apiturizem (čebelarstvo, med, svečarstvo).

-          Lesarstvo.

-          Pletarstvo.

-          Zeliščarstvo.

-          Peka tradicionalnih jedi.

-          Domača kozmetika (izdelava naravnih krem in pridelava olj).

-          Kamnoseštvo.

Pričeli smo julija meseca z delavnico apiturizma, ki že tako ali drugače prikazuje Slovenijo kot domovino odličnih čebelarjev z dolgoletnimi čebelarskimi praksami. V Krakovskem gozdu smo obiskali čebelarsko Andrejo in njen tipični slovenski čebelnjak. Kaj hitro smo se vključili v vsa api doživetja: naredili svečko iz čebeljega voska, naredili lastne satnice in vdihavali čudovite arome čebeljih pridelkov. Vse to ob poslušanju njihovega brenčanja.

Nadaljevali smo z lesarstvom. Sprva nam je gospod Tone pripovedoval o življenjski zgodbi in ljubezni do lesa. Les je okolju prijazen material in ima velik gospodarski pomen. Omogoča nam pa tudi, da razvijamo ustvarjalnost. Slednje so imeli možnost člani študijskega krožka tudi sami preizkusiti. Da ustvarjalnost nima meja, pripoveduje naša slika. Naredili smo lesenega medveda in dve gozdni gobi.

Mojster pletar Jože nam je predstavil tretjo tradicionalno obrt – pletarstvo. Pojasnil je celoten proces pletarske obrti in postopek izdelave košare. Lepo smo vijugali med količki, dokler niso prišli do želene višine in želene košarice. Vsak tečajnik je na koncu izdelal svojo lastno košaro in si jo odnesel domov. Na delavnici smo spoznali smo tudi pripomočke za izdelavo, in sicer beko, lepo ovijalno žico, žepni nožič (olfa nož) in klešče. 

Avgusta smo bili že na četrti delavnici. Obiskali smo belokranjski zeliščni vrt pod Gorjanci in Minko, permakulturno vrtnarko in zeliščarko. Spoznali smo nešteto zelišč in njihovo uporabnost (prehrana, čaji). Nekatera zelišča imajo zdravilne učinkovite, nekatera so dišeča trajna zelišča, spet druga privabljajo čebele in druge živali.  No pri pomenu začimb v prehrani smo namenili kar nekaj časa. Zakaj? Svoje znanje smo preizkusili v kulinariki, saj smo uporabili zelišča iz vrta in tako naredili hrano okusnejšo.

Sledila je domača kozmetika z izvajalko Ireno. Primerno mesecem, ki sledijo, smo se preizkusili v izdelavi domače kreme za obraz in balzama za ustnice. Pokazali smo svoje ročne spretnosti in ustvarili lastne izdelke.  

Tudi na eterična olja nismo pozabili. Spoznali smo njihove terapevtske in negovalne lastnosti. 

Na srečanjih so se srečali s tradicionalnimi ročnimi spretnostmi in novimi ustvarjalnimi načini dela. Na vsakem srečanju je mentor (rokodelec) vodil, prikazoval, podal jasna navodila, ki so krožkarje vodila k cilji. S tem so mladi prepoznali lasten potencial, podali svoje ideje, predloge in se aktivno vključevali v projektne aktivnosti. Pa ne samo to, poživeli so lokalno okolje Novega mesta in širše okolice. Želeli smo navdušiti mlade, da ne ponikne védenje domače in umetnostne obrti, ki se je prenašalo iz roda v rod ter da se iz izkušenj, ki so jih spoznali v ŠK, rodi zaposlitev v tradicionalni obrti.

Ana Marija Blažič, RIC Novo mesto

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava