DL: Portret tedna - Božidar Flajšman

5.9.2021 | 15:50

DL: Portret tedna - Božidar Flajšman

Božidar Flajšman je Belokranjec, Metličan. Pred dnevi je s kolegoma Bojanom Balkovcem in Blažem Štangljem v Dolenjskem muzeju predstavil zgodovinsko knjigo En krompir, tri države. Čeprav po izobrazbi ni zgodovinar, je zgodovina zadnja leta zelo v ospredju njegove pozornosti. Zadnja leta je v svojem raziskovalnem delu močno osredinjen na to, kar se je pri nas dogajalo med drugo svetovno vojno, na to, kako so okupatorji risali meje, postavljali žice in kako je vse to vplivalo na življenje ljudi. O tem ve veliko. Mogoče je tudi to, da o tem ve veliko, razlog, da do zdaj še ni zamudil ljubljanskih petkovih protestov, ki jih tudi vestno beleži s svojim fotoaparatom.

Zanimanje za umetnost ga je že po končani osnovni šoli v rodni Metliki zvabilo v Ljubljano na srednjo šolo za oblikovanje, na kateri je sicer dobil dobro osnovo, a ne vsega znanja za to, kar si je želel početi, saj ga ni zanimalo samo ustvarjanje, ampak tudi umetnostna zgodovina in tudi zgodovina v širšem smislu. Tako je študij nadaljeval na Pedagoški akademiji in pozneje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Magistriral je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, po doktorat pa se je vrnil na Pedagoško fakulteto in postal doktor znanosti s področja likovne pedagogike.

A samo naštevanje akademskih nazivov in šol, ki jih je obiskoval, ne more povedati prav veliko o človeku, kakršen je Božidar Flajšman. Povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo si. V osemdesetih letih je v Metliki izhajal časopis Razpotja, pri katerem je Božidar sodeloval z dolgoletno direktorico Moderne galerije Zdenko Badovinac, s poznejšim kresnikovim nagrajencem Zoranom Hočevarjem, z dolgoletno vodjo galerije Ars Sonjo Bezenšek, s kulturnikom in z novinarjem Rudijem Vlašičem ter z ekološkim aktivistom Dušanom Plutom. Božidar se je v tej skupini ukvarjal predvsem z ekologijo, ki je bila v Beli krajini takrat zaradi primera PCB v reki Krupi v središču pozornosti, in aktualnimi družbenimi vprašanji. S Plutom sta leta 1989 ustanovila stranko Zeleni Slovenije, ki je bila v veliki meri posledica primera Krupa in černobilske katastrofe. Plut je bil njen prvi predsednik, Flajšman pa generalni sekretar.

Stranka je z desetimi odstotki glasov prišla v parlament in se pridružila Demosu, vendar je tudi kmalu dejansko razpadla, saj so bili pogledi na druga politična vprašanja, kot so: pravica do splava, denacionalizacija, privatizacija zdravstva in šolstva, preveč različni, Zelenim pa iz gibanja ni uspelo prerasti v stranko.

Ekologija je črta, ki se vleče skozi vse njegovo življenje. Leta 1992 je skupaj z belokranjskima rojakoma, radijskim novinarjem Marjanom Jermanom in s takratnim generalnim sekretarjem Rdečega križa organiziral letovanje 200 černobilskih otrok v Sloveniji. Nekaj časa je še ostal v politiki kot strokovni sodelavec za ekologijo, kulturo in šolstvo, bil je tudi svetovalec evropskega poslanca Jelka Kacina, a je z njim zdržal le eno leto.

Kot eno večjih zmag si šteje spodletel poskus določenih političnih skupin, da bi privatizirale lov. Zelo se je angažiral pri zagovoru stališč lovske zveze, ki se je borila proti interesom veleposestnikov, tudi Cerkve, da bi se lovska pravica vezala na lastništvo gozdov. Sodelovanje z lovci je bil vzrok za izdajo knjige Living with Bears (Živeti z medvedi), za katero je skupaj s soavtorjema prejel ugledno nagrado mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi (CIC) Literary prize prix technique. Knjigo so predstavniki iz osemdesetih držav razglasili za strokovno knjigo leta 2004. Med njegovimi knjigami velja omeniti Sledovi časa, Bela krajina na razglednicah od 1895 do 1945 (1995) ter strokovne monografije 100 let belokranjske železniške proge na razglednicah (2014), Podobe časa – Metlika na razglednicah (2015) in znanstvene monografije Vizualna ekologija, ekološki nagovori vidnih sporočil (2006) in Likovna dejavnost in ekološko ozaveščanje (2009).

Že pri Razpotjih se je specializiral za intervjuje, ki jih je večino tudi posnel na video, kar počne še danes, ko je med drugim v okviru projekta Slovenija 30 let posnel kup intervjujev, v katerih je z generali in s politiki raziskoval ozadja razpada Jugoslavije in osamosvojitve naše države, med drugim tudi z generalom Cirilom Zabretom pa s filozofoma Tinetom in Spomenko Hribar in ustavnim sodnikom SFRJ Francem Gradom.

Samo v povezavi z raziskovanjem okupacijskih meja in s strmoglavljenimi zavezniškimi letali je v zadnjih letih opravil več kot 300 intervjujev s še živečimi akterji dogodkov tistega časa. Sodeloval je tudi pri nastanku knjige o Milanu Kučanu Prvi predsednik Boža Repeta, za katero je opravil precej pogovorov, to sodelovanje pa je bilo vzrok tudi za njegov prihod na Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete.

Izzivov mu tudi danes ne manjka. Razmišlja, da bi se lotil projekta Upor je vrednota, v okviru katerega bi raziskal upore Slovencev od kmečkih uporov in NOB pa do študentskih demonstracij, protestov na Roški in osamosvojitve.

Članek je bil objavljen v 26. številki Dolenjskega lista 1. julija 2021

I. Vidmar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava