DL: Šentjernejski sejem po koroni - Pogrešali so ga prodajalci in kupci

31.7.2021 | 19:30

Tudi sveče in suho cvetje ne manjkajo na sejmu.

Andrej Pucelj ponuja delo svojih rok.

Stanislav Sluga prodaja njihove nogavice, ki so iskane na trgu.

Brez suhega sadja ne gre. No, tudi svežega ne manjka.

Janez Klemenčič (na levi) ne manjka skoraj na nobenem sejmu. Žal skoraj ne proda več niti metle.

Treba je iti v korak s časom, zato so na sejmu na voljo tudi zaščitne maske.

Koronavirus je prizadel tudi znameniti Šentjernejski sejem, ki ima večstoletno tradicijo in vsako drugo in četrto soboto v mesecu poteka na sejmiščnem prostoru v Turopolju. Lani so namesto 24 načrtovanih sejmov izvedli le deset sejmov, povsem zaprt je bil vso lansko jesen, zdaj pa spet deluje od konca februarja – s prekinitvami, odvisno od protikoronskih ukrepov.

Pogrešali so ga vsi, od prodajalcev in ponudnikov do obiskovalcev oz. kupcev. Kot pove direktor Javnega podjetja Ekološka družba Šentjernej (JP EDŠ) Gašper Bregar, je sejem veliko prodajalcem dejansko edini vir dohodka, saj to niso prodajalci, ki bi svoje blago lahko ponujali v spletnih trgovinah. »Tudi kupci so spraševali, kdaj bo sejem spet odprt. Med njimi so bili prikrajšani zlasti tisti, ki določene artikle kupijo samo na sejmih,« pravi Bregar.

Šentjernejski sejem je zdaj spet dobro obiskan, prihajajo domačini in obiskovalci od drugod. Glede na okoliščine sicer težko načrtujejo tematske sejme, ki so vedno privabili še več ljudi, a če bo le mogoče, bodo izvedli predstavitev proizvajalcev in trgovcev malih komunalnih čistilnih naprav, kar bo v šentjernejski občini v prihodnosti še kako aktualno. Sicer pa Bregar pove, da so obiskovalci navdušeni tudi nad gostinsko ponudbo, ki je zagotovljena, ko republiški odlok to dovoljuje – okrepčajo se lahko z jedmi z žara in s pečenim odojkom. V rezervnem načrtu za zdaj ostaja obnova večnamenskega objekta na sejmu.

VČASIH NE PRODA NIČ

In kako je zdaj na Šentjernejskem sejmu, na katerem se najde res veliko zanimivih stvari, od sadja in zelenjave do suhe robe, lončevine, orodja, oblačil, sveč ...? Je obisk dober, so se stojničarji in kupci vrnili?

83-letni Janez Klemenčič je že skoraj sinonim za Šentjernejski sejem. Upokojeni vrtnar iz Šentjerneja sem prihaja že štiri desetletja, če je le mogoče, na vsak sejem. Prodaja svoje izdelke, kot so razni ročaji za kmečka orodja, lesene grablje, razne metle itn. Vse izdeluje sam; v naravi si preskrbi material, sicer pa največ dela iz drena in slive. Pove, da je zadnja leta bistveno drugače kot nekoč.

»Včasih sem v pol ure prodal vse, kar sem prinesel, zdaj na marsikaterem sejmu ne prodam nič. Kmetov, zlasti majhnih, skoraj ni več, večjih pa take stvari ne zanimajo, saj vse delajo na veliko, s stroji, vse, kar potrebujejo, kupijo v trgovini,« pove Klemenčič in doda, da kljub temu še vztraja. »Rad pridem in srečam ljudi. Veliko se jih pri meni ustavi le na klepetu, in to smo med korono vsi pogrešali,« še doda.

SEJEM POGREŠAL

Z veseljem se je na sejem vrnil tudi Andrej Pucelj iz Sodražice, ki se že nekaj desetletij ukvarja z domačo obrtjo. Pravi, da je bilo v koronačasu kar stresno, ko ni bilo sejmov, in jih je pogrešal on pa tudi njegove stranke. V Šentjernej prihaja že nekaj desetletij in tudi sam opaža, da je obiskovalcev manj.

»Saj me pravzaprav čudi, da sploh še kdo kaj kupi na sejmu, ko pa se vse dobi v toliko trgovinah,« pove Andrej in z veseljem pokaže na svoje izdelke, ki še zdaleč niso le kuhalnice in lesene deske. Je pravi inovator; iznašel je kar nekaj pripomočkov, s katerimi si gospodinja lahko olajša dela: poseben drobilec za orehe, valjar, ki nadev za potico »vtisne« v testo, pa past za glodavce itn. Včasih je bil mizar, zato zna z lesom, najraje pa dela iz bukve in javorja.

TUDI PO SPLETU

Redni stojničar na šentjernejskem sejmu je tudi domačin Stanislav Sluga iz priznane dolenjske hiše nogavic Sluga iz Dolenje Brezovice pri Šentjerneju. »Utrip je zdaj tu drugačen, bolj je spet živahno, vidi se, da so ljudje prav čakali in se veselili priti, pozna se tudi, da sejmov v bližnjem hrvaškem Samoboru ni. Tako v Šentjernej zaidejo tudi Posavci,« pove in pravi, da v času strogih omejitev, ko je bilo vse zaprto in so bili sejmi prepovedani, ni bilo preprosto.

Sami so po Sloveniji postali prepoznavni prav zaradi pojavljanja na sejmih. Marsikomu so zdaj tudi v paketu poslali želene nogavice, hčerka Tanja je začela spletno prodajo in ima tudi svoje podjetje naravne kozmetike. Bodo pa Slugove nogavice, ki slovijo po kakovosti, še vedno kupcem na voljo na sejmih, samo da so spet dovoljeni.

Članek je bil objavljen v 20. številki Dolenjskega lista 20. maja 2021

Besedilo in foto: L. Markelj