DL: Naša naravna dediščina - Žerjavinski potok

31.7.2021 | 10:30

Poplavna ravnica je eno samo mokrišče, poraslo s črno jelšo in šašjem. (foto A. Hudoklin)

Žerjavinski potok je manjši pritok Krke, ki se v reko skoraj neopazno izlije na široki poplavni ravnici pod gradom Struga. Dobrih pet kilometrov dolg potoček ima povirje na dolomitnih zaplatah severnega pobočja Tolstega vrha, kje se voda zbira v več povirnih grapah. Dolina je vrezana v razgiban ravnik kvartarnih rečnih nanosov, lokalna posebnost pa so nanosi kremenovega peska in proda.

Gre za obsežen kompleks med Struškim gozdom in Polhovico, ki so ga nekdaj izkoriščali v več površinskih kopih, danes pa je na lokaciji separacija podjetja Kremen. Ležišča kremena so prekrita z debelim slojem peščene ilovice. Potok z razvejano mrežo pritokov, kot so Brezovški in Struški potok ter Globoko, je vrezal v nekompakten relief izrazito dolino z razmeroma širokim in uravnanim dnom. Plitva struga, široka vsega nekaj metrov, zaradi majhnega padca ponekod ustvarja blage zavoje, celotna poplavna ravnica pa je pravzaprav eno samo mokrišče. Prerašča jo močvirni gozd črne jelše in šašja, ponekod tudi rogoza in trstičje. Ob prehodu na poplavno ravnico Krke je opazen zemljen nasip, ki je nekdaj pregrajeval dolino in zadrževal vodo v večjem ribniku. Z naselitvijo bobra in gradnjo jezu pod nekdanjo pregrado, je na izlivnem odseku spet nastala večja ojezeritev, večji del vode potoka pa odteka preko travnikov po nekdanji strugi vzdolž Krke skoraj vse do Kronovega. Taka mokrišča v dolinah pritokov Krke so prava redkost, zato imajo velik habitatski pomen. Po vrstni pestrosti izstopajo dvoživke in vodne žuželke na čelu s kačjimi pastirji, pogosta je tudi želva močvirska sklednica.

Članek je bil objavljen v 20. številki Dolenjskega lista 20. maja 2021

Andrej Hudoklin, Zavod za varstvo narave