DL: Kmetijsko svetovanje - Virusi pri pridelavi zelenjave

30.7.2021 | 10:10

Foto: arhiv

Foto: arhiv

DL: Kmetijsko svetovanje - Virusi pri pridelavi zelenjave
DL: Kmetijsko svetovanje - Virusi pri pridelavi zelenjave
DL: Kmetijsko svetovanje - Virusi pri pridelavi zelenjave

Virusi okužujejo tudi rastline. Na žalost so pogost škodljiv organizem tudi pri pridelavi zelenjave. V preteklosti so bili virusi manjkrat omenjani kot gospodarsko pomembni škodljivi organizmi, čeprav lahko povzročajo velike gospodarske škode podobno kot nekateri škodljivci, glive in bakterije. Na pojav okužb z določenim virusom vplivajo genetski dejavniki, okužbe z drugimi virusi, razvojni stadij rastline, prisotnost žuželčjih prenašalcev in neugodni klimatski dejavniki: temperatura, svetloba, vlažnost in neprimerna količina hranil.

Škode, ki nastanejo zaradi virusov, se kažejo na različne načine. Lahko se zmanjša že kaljivost rastlin, virusi vplivajo na zastoj rasti in pritlikavost. Bolezenska znamenja običajno najpogosteje opazimo na listih, steblih in plodovih. Simptomi se kažejo kot barvna mozaičnost listov in njihov nepravilni razvoj ali poškodbe stebla, razbarvanje in propadanje plodov. Okužene rastline pogosto zastajajo v rasti. Virusi se lahko v vrtninah nahajajo tudi v tako imenovanem latentnem stanju, ko so prisotni v tkivu, pa ne povzročajo vidnih bolezenskih znamenj. Take vrtnine so pogosto občutljivejše na negativne dejavnike okolja in napake v pridelovalni tehnologiji ter tudi dovzetnejše za okužbe z drugimi patogeni in škodljivci. Zanimivo pri rastlinskih virusih je, da ima lahko posamezen virus širok spekter gostiteljev in okužuje zelenjavo, okrasne rastline, sadne vrste in tudi prosto rastoče rastline, drugi pa so spet zelo značilni samo za posamezno vrsto. Virusi se po posevku širijo pasivno, saj sami ne morejo vstopati v nepoškodovano rastlinsko celico. V celice vstopajo preko mikroskopskih ran.

Več kot 50 odstotkov prenosov rastlinskih virusov v vrtninah in okrasnih rastlinah opravijo sesajoče žuželke. Najpogosteje so to uši, rastlinjakov ščitkar in tobakov resar. Virusi se prenašajo tudi s semenom ali sadikami, vegetativnim sadilnim materialom, cepljenjem na podlago, dotikanjem z okuženimi rastlinami, preko okuženih tal ali vode in tudi s cvetnim prahom, kot na primer pri papriki, kjer se virus CMV lahko prenese na potomce preko semena, ki je bilo oprašeno z okuženim cvetnim prahom z okužene paprike. Najpomembnejši virusi, ki okužujejo vrtnine so: mozaik tobaka (TMV), virus pegavosti in uvelosti paradižnika (TSMV), virus rumenenja in kodravosti paradižnika (TYLCV), virus rumenenja kumar (CMV) in virus Y (PVY) krompirja ter virus A (PVA) krompirja. Različki posameznih virusov lahko povzročajo od 10- do 90-odstotno gospodarsko škodo. Rastline paprike in paradižnika so pogosto okužene z krompirjevim virusom Y, ki se pojavlja tudi na kumaricah in solatah. Večina pozna težave avtohtone sorte krompirja igor, ki je ena najobčutljivejših sort na virus PVY, njegov učinkovit prenašalec pa je siva breskova uš. V pridelavi zelenjave nam grozi nov nevaren virus, virus rjave grbančavosti plodov paradižnika (TOBRFv), ki ogroža pridelavo paradižnika in paprike. O njem bom več napisala v eni od prihodnjih številk. Plodovi na okuženih rastlinah imajo rumene ali rjave lise, ob močni okužbi ti niso primerni za trženje in prehrano.

Da bi preprečili večje gospodarske škode zaradi virusov, so potrebna vlaganja. Širjenje okužb omejujemo predvsem z visokimi standardi higiene v vseh fazah pridelave, tudi pri embalaži. Nujno je uporabljati zdrav sadilni material, nadzorovati prisotnost prenašalcev, odstranjevati prve okužene rastline in saditi odporne sortimente. Zelo pomembno pa je tudi zavedanje, da je potrebno virus določiti in preprečiti nadaljnje širjenje, saj se največkrat izkaže, da je prva škoda najmanjša škoda.

Članek je bil objavljen v 19. številki Dolenjskega lista 13. maja 2021

Natalija Pelko, KGZS – Zavod Novo mesto

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava