DL: Mladi znanstvenici - Svet navdušili s črnim močerilom

28.7.2021 | 14:50

Nagrajenki Špela Vraničar (levo) in Manca Bajuk (desno) z mentorico in vodjo slovenske ekipe na tekmovanju mladih znanstvenikov Vesno Fabjan (foto: S. G.)

Belokranjski dijakinji navdušili mednarodno strokovno žirijo na tekmovanju mladih znanstvenikov – Mentorica in vodja slovenske ekipe Vesna Fabjan ne skriva ponosa in navdušenja – Dekleti tudi v prihodnje usmerjeni v naravoslovje

Manca Bajuk in Špela Vraničar, dijakinji Srednje šole Črnomelj, sta za nalogo Pomagajmo preživeti črnemu močerilu prejeli srebrno priznanje na 28. izvedbi tradicionalnega tekmovanja mladih znanstvenikov naravoslovnih znanosti. Prav tako sta srebrno priznanje prejeli za predstavitev svojega plakata.

»Veseli sva bili že uvrstitve na državno raven tekmovanja, na kateri sva dosegli zlato priznanje, ko sva bili z najino raziskovalno nalogo povabljeni v slovensko ekipo, ki bo zastopala državo na mednarodni konferenci, pa sva bili nadvse navdušeni. Priprave, izboljšave in tekmovanje so res posebna izkušnja, ki nama bo za vedno ostala v lepem spominu,« pravi Manca Bajuk. V močni konkurenci tako velikega uspeha nista pričakovali. »Čeprav vsi vemo, da je glavno sodelovati in ne zmagati, nam je prav prijetno pri srcu, ko nekdo opazi tvoj trud in te nagradi. Tako je tudi komisija prepoznala pomen najine raziskovalne naloge, katere namen je ozaveščati ljudi in pomagati preživeti belokranjskemu endemitu črni človeški ribici. Z dvema srebrnima priznanjema na svetovni ravni sva dokazali, da ima Bela krajina kljub majhni površini s svojo pestro naravo velike potenciale za raziskovalno delo.«

Udeleženci tekmovanja so morali pred mednarodno komisijo strokovnjakov na daljavo predstaviti svoje raziskovalne naloge in plakate ter odgovarjati na vprašanja komisije. Tako se je predstavilo 141 dijakov in dijakinj iz 23 držav sveta, za Manco in Špelo pa je bilo tekmovanje prav posebna preizkušnja. »Največji izziv nama je predstavljala predstavitev v angleškem jeziku. V najini raziskovalni nalogi je veliko specifičnih izrazov, še posebej pri geologiji, ki jih je težko prevesti v angleščino. S tem sva se veliko naučili. Mislim, da v prihodnosti ne bova imeli več toliko težav s prevajanjem,« pravi Špela Vraničar. »Težavo nama je predstavljala tudi časovna omejitev. Težko oziroma skoraj nemogoče je o dveletnem raziskovanju predstaviti vse v desetih minutah. Veliko skrbi nam je povzročala tudi internetna povezava.«

PONOSNA MENTORICA

Dekleti, sicer dijakinji 3. letnika gimnazije, sta del zagnane ekipe Mladih raziskovalcev na SŠ Črnomelj. »Sta izjemno sposobni, samostojni, dosledni in vestni dijakinji. Premoreta visoko ekološko ozaveščenost in z velikim entuziazmom prenašata svoje znanje in ugotovitve v javnost. Prav to je na vseh dozdajšnjih tekmovanjih prepoznala komisija pa tudi strokovnjaki, s katerimi sodelujemo. Včasih niti ni toliko pomembna vsebina, ki jo dijak na tekmovanju zagovarja. Pomembni sta uporabna vrednost in energija, ki jo mladi izžarevajo ob nastopu, saj je v tem smisel tovrstnega dela z mladimi. Opraviti tako veliko delo, kot sta ga opravili oni, je odlična iztočnica za študij, saj jima nikoli ne bo težava javno nastopati, vzpostaviti stika, napisati raziskovalnega dela (nekoč diplome), saj sta vse te veščine usvojili že v srednji šoli. To je dodana vrednost srednješolskih oz. študijskih let,« pa poudarja ponosna mentorica Vesna Fabjan.

Špela pravi, da ji je raziskovalna naloga pomagala, da sem prišla vsaj do okvirnega cilja, kaj si v življenju sploh želi. »Najverjetneje se bom prihodnje leto odločila za študij geologije. Mislim, da bi brez raziskovalne naloge težje našla področje, ki me zelo zanima.« Tudi Manca z raziskovalnim delom še ne bo končala. »Gotovo se bom še naprej ukvarjala s problematiko črnega močerila. Veselim se novih projektov in komaj čakam, da se vrnem na teren. Ne vem še, kam me bo popeljala prihodnost, kateri študij bom izbrala in kaj bo moj poklic, a vem, da se bom rada vračala v Belo krajino. S svojim delom bi rada pripomogla pri razvoju Bele krajine ter zaščiti in ohranjanju njene pestre narave.«

Članek je bil objavljen v 19. številki Dolenjskega lista 13. maja 2021

Sabina Gosenca