DL: Invazivne tujerodne vrste - Slepi potniki hitro zavzemajo breg

28.7.2021 | 11:00

Vodna solata težave povzroča tudi v mrtvici na Prilipah. (Foto: arhiv Zavoda Symbiosis)

Komunali in muzej združili moči in znanje za odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlin – S paro, koso in z drobilcem – V Posavskem muzeju projekt del večletnega programskega cikla – Čuti, ki ga letos začenjajo z okusom – Sistem zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja za tujerodne vrste v gozdovih

S projektom Tujerodke bodo v Posavju skušali odstraniti čim več invazivnih tujerodnih rastlin. V projektu, katerega celotna vrednost znaša nekaj več kot 198.000 evrov, je vodilni partner Komunala Brežice, sodelujeta pa še Komunala Sevnica in Posavski muzej Brežice. Pridobili so tudi denar evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja iz programa Evropa investira v podeželje.

Po navedbah Komunale Brežice bodo invazivke odstranjevali v okviru projekta strojno, s paro ter s košnjo in z drobljenjem. »Z drobljenjem bomo pridobili lesne sekance, s katerimi bomo rastline prekrili in s tem preprečili dotok svetlobe kalicam. Z rednim ponavljanjem postopka bomo izčrpali semensko banko in vegetativne poganjke, kar bo rastlinam preprečilo razmnoževanje in širjenje,« je poudarila direktorica Komunale Brežice Jadranka Novoselc, ki upa, da bodo tako učinkovito odstranili tujerodne rastline na območju projekta.

Načrtujejo tudi delavnice, ki naj bi jih organizirali v Posavskem muzeju Brežice, ter izobraževanje na rastiščih, izdelali bodo tudi igralne karte za otroke. »Posavski Muzej Brežice bo v sklopu projekta raziskoval razvoj kmetijstva v Posavju s posebnim poudarkom na rastlinah, ki so prihajale od drugod in so zaznamovale načine življenja,« je povedala direktorica Alenka Černelič Krošelj in kot dober primer navedla krompir, ki so ga ljudje dolgo zavračali. Muzej bo izvedel pet delavnic, predvsem za otroke in mladostnike, ki jih bo vključil v svoje že utečene grajske dogodivščine. »Skupaj s partnerji bomo izvedli posvet. Projekt je v Posavskem muzeju Brežice tudi del našega novega večletnega programskega cikla Čuti, ki ga letos začenjamo z okusom,« je povedala direktorica.

Slepi potniki

Kako močno so tujerodne rastline tujek in kako uspešno je lahko odstranjevanje invazivk, smo vprašali Barbaro Kink, vodjo novomeške območne enote Zavoda za varstvo narave. »Z izrazom tujerodne označujemo tiste organizme ali njihove dele, ki jih je človek prenesel v novo okolje, v katerem prej niso bili prisotni. Invazivne tujerodne vrste (ITV) pa postanejo tiste, ki se v novem okolju prekomerno razmnožujejo, domorodnim vrstam jemljejo prostor in hrano ter jih tako izpodrivajo, zato širjenje ogroža biotsko raznovrstnost, torej domorodne ekosisteme, habitate ali vrste, lahko pa tudi zdravje ljudi in gospodarstvo. Najdemo jih povsod v naravi – ob cestah, železnicah, gradbiščih, zapuščenih vrtovih in njivah, gozdovih ter ob rekah in v njih ter v potokih,« je pojasnila vodja območne izpostave.

Nekatere vrste smo naselili ljudje namerno zaradi lova in ribolova, kot okrasne rastline v vrtovih ali živali v ribnikih. Nenamerno, kot »slepe potnike« – pa jih zanesemo k sebi s semeni, z rastlinami, s plodovi, ki jih prinesemo iz drugih držav, z obleko, potujejo tudi z balastno vodo v ladjah. Nekatere vrste so pobegnile z živalskih farm, druge smo izpustili iz akvarijev.

Sporočite, če jih vidite

Odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst je, kot je poudarila, v večini primerov težavno, saj je njihova ključna značilnost hitro širjenje, za številne pa ljudje na splošno ne vedo, da so invazivne. Nekatere izmed invazivnih rastlin se zelo globoko zakoreninijo, zato je odstranitev tehnično zahtevna; nekatere imajo izjemno sposobnost vegetativnega razmnoževanja in lahko uspešno poženejo iz dela rastline. Zato je pomembno, da naredimo vse za preprečevanje in omejitev vnosa. »Kadar zaradi gradnje ali zemeljskih del odstranimo naravno rastlinstvo, ga čim prej obnovimo z vrstami, ki so tu doma; akvarijskih živali in rastlin ne izpuščajmo v naravo; v društvih – npr. hortikulturnih, ljubiteljev akvarijskih živali, turistično-olepševalnih – organizirajmo izobraževanje članov o invazivnih tujerodnih vrstah in ravnajmo tako, da bo tveganje kar najmanjše; na domačem vrtu invazivne okrasne rastline zamenjajmo z neinvazivnimi; skrbno ravnajmo z ostanki odstranjenih invazivnih rastlin; zemlje in peska z območij, kjer so ITV, ne raznašajmo naokrog,« je Barbara Kink naštela veliko razlogov tudi za samospraševanje.

Zavod za varstvo narave je po njenih besedah kot projektni partner sodeloval pri projektu Life Artemis, v katerem so vzpostavili celovit sistem zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja za tujerodne vrste v gozdovih. Tako lahko vsakdo sporoči o opaženi invazivni tujerodni vrsti na spletno stran Invazivke. V Sloveniji je tudi vse več akcij odstranjevanja tujerodnih vrst. Tudi Zavod za varstvo narave organizira odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst, in sicer s poudarkom na območjih z naravovarstvenim statusom. »Če si izmenjamo izkušnje, bomo lahko izbrali metode, ki so se izkazale kot najučinkovitejše, in tako hitreje dosegli zastavljene cilje,« je poudarila Barbara Kink.

V okolici elektrarne

V Posavju so prisotne številne ITV. »Japonski dresnik, ambrozija, zlata rozga, rudbekija, oljna bučka so postale spremljevalke šibkega sloja obrežne zarasti. Prav tako so zelo razširjene na širšem območju hidroelektrarne Brežice. Posavska posebnost je vodna solata (Pistia stratiotes), plavajoča vodna rastlina, ki uspeva le v toplejši vodi. Pred dvema desetletjema se je pojavila v mrtvici reke Save blizu Term Čatež; v rasni sezoni popolnoma prekrije velik del vodne površine. Na tej mrtvici so prisotne še druge ITV: avstralski rak rdečeškarjevec (Cherax quadricarinatus), nilski ostriž (Tilapia sp.) in pa želve rdečevratke ter rumenovratke, ki so prisotne tudi v več drugih stoječih posavskih vodah. Pred leti je bilo organiziranih več odstranjevanj vodne solate, ki pa so bila neuspešne. V zadnjem času smo več pozornosti usmerjali v znižanje temperature mrtvice in reševanje stanja v okviru gradnje hidroelektrarne Mokrice,« je povedala Barbara Kink.

Članek je bil objavljen v 19. številki Dolenjskega lista 13. maja 2021

M. Luzar