Vzpon na Ograde (2087 m)

28.7.2021 | 13:30

Vzpon na Ograde (2087 m)
Vzpon na Ograde (2087 m)

Na lepo julijsko soboto smo se člani PD Krka Novo mesto odpravili na Ograde. Po krivici malo manj obiskano, skorajda spregledano, razgledno goro nad Bohinjem. 13 udeležencev je bolj ali manj resno sprejelo podatek, da bo tura zahtevna. Na pohodu smo gostili turi tri študente iz Španije, ki so v Sloveniji na študentski izmenjavi.

V Srednji vasi pri Bohinju nas je na parkirišču pričakal prijeten jutranji hlad, saj je petkova nevihta lepo osvežila bohinjski kot. Na urejenem makadamskem parkirišču je prostora za kar lepo število avtomobilov. Parkirnina je zmerna. Še posebej zato, ker iz parkirišča vozi brezplačen avtobusni prevoz proti planini Blato vse do razcepa za Vogar. Tako je Srednja vas zanimivo izhodišče za planinske poti v tem predelu Julijcev. Ko smo sestopili iz nabito polnega mini busa, smo bili veseli, da nismo z avtomobili rinili višje, saj ni bilo niti enega prostega parkirnega mesta.

Ob robu ceste parkirani avtomobili so bili moteči celo za pohodnike, kaj šele za druge avtomobile, ki so iskali prosto mesto. Na koncu parkirišča smo iz makadama zavili na neoznačeno, a dobro uhojeno gozdno stezo. Ob vlaki nas je pot ob nekaj kratkih postankih pripeljala do lovske koče, kjer smo si vzeli nekaj minut počitka, ki je bil še kako dobrodošel. Z razgledišča smo se naužili pogledov na pastirske stanove na planini Blato, na gornjo postajo gondole na Voglu in na bohinjske vršace. Le nekaj minut kasneje smo sirarno na planini Krstenica obšli kar brez počitka, saj smo od tam v daljavi zagledali naš cilj.

Na Planini Jezerce smo se sprehodili med kravami in se ob zaplatah snega zagrizli v strmino Lazovškega prevala. Čisto tiho smo šli mimo utrujenega planinca, ki se pri dremanju ni dal motiti. Tudi ta del poti ni markiran, je pa zaradi strmine in padajočega kamenja dokaj zahteven. Skozi ruševje smo prišli do križišča poti. Tri udeleženke so se odločile, da se bodo usmerile v dolino proti planini v Lazu, ostali pa smo pot nadaljevali navkreber.

Zaradi varnosti smo si nadeli čelade. Brezpotje je dokaj izpostavljeno, užitek pa velik ob vzpenjanju po naravnih skalah, ki nudijo dovolj oprijemov. Skale so dovolj čvrste in priročne, kljub temu pa je potrebna velika previdnost. Narava je ob poti nasula obilo vegetacije, ki boža oko in dušo.

Pod samim vrhom se je na previsu pasla čredica, ki bi lahko bila gamsova. Šele bela dlaka ene od živali, podroben pogled in zvončkljanje zvonca sta odkrila, da so to koze iz planine v Lazu. To, da ima ena od njih satelitski oddajnik, da čredo v jeseni sploh najdejo v teh širjavah, smo izvedeli od majer'ce v Lazu.

Na vrhu se nam je odprl enkraten razgled vse naokoli. Mimobežne meglice so občasno skrivale vrh Triglava in kočo Planika pod Triglavom. Okoliški vršaci so se greli na soncu. Kot na dlani so bili pastirski stanovi na okoliških planinah. Enkratno doživetje v neokrnjeni naravi, kjer nas ni zmotila gneča obiskovalcev. Vseeno smo se srečali s planincema, ki sta prepoznala udeleženko mladinskega planinskega tabora na Zelenici, saj so se srečali na Vrtači. Svet je res majhen. Ljubitelji gora pa razmišljajo podobno.

Na poti v dolino nas je na cvetočih livadah pozdravljalo obilo nedolžno belih planik, čokoladno dehtečih murk, encijana in drugo planinsko cvetje. Ogradi so se nam razkrili v vsej svoji lepoti.

Kljub navdušenju se je prilegel daljši počitek z okrepčilom na planini v Lazu. Dobrodošlico nam je že ob sestopu zaželela hladna pitna voda iz lokalnega zajetja. Nekateri so se razgovorili ob zelenem čaju, drugi so potešili želodce z žganci in kislim mlekom. Seveda smo sprejeli ponudbo za voden ogled po lokalni sirarni in malem planšarskem muzeju, kar je kot profesionalec opravil pastirček, ki šolske počitnice delovno preživlja na planini. Seveda smo mu radi verjeli, da na planini ne pogreša ničesar.

Ograde in planine pod njimi smo zapustili navdušeni, vsak s svojimi vtisi. Čeprav je tura dokaj zahtevna, jo toplo priporočam vsakomur. Krožna pot je ravno prav dolga in naporna za celodneven pohod. Pokrajina, razgledi, mir in še marsikaj drugega pa odtehtajo vse napore in ovire na poti.

Anton Murgelj

Galerija

_zzzograde (1)
_zzzograde (2)
_zzzograde (3)
_zzzograde (4)
_zzzograde (5)
_zzzograde (6)
_zzzograde (7)

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava