DL: Romska problematika: vsak dan je slabše ...

27.7.2021 | 14:45

Foto: arhiv; J. A.

Foto: arhiv; J. A.

Krški občini 121 tisočakov za reševanje stanovanjske problematike Romov – Sluga: Ta pravilnik je poskus pozitivne diskriminacije tistih, ki razmišljajo in delajo drugače kot večina – Višina sofinanciranja posamezne družine omejena na 30.000 evrov

Seja občinskega sveta se je ob obravnavi osnutka pravilnika o sofinanciranju urejanja bivalnih razmer pripadnikov romske skupnosti v krški občini razvila v zelo polemično razpravo. Velika večina svetnikov in svetnic se je sprva opredelila, da pravilnika ne bodo podprli, saj naj bi pomenil le potuho romski skupnosti v času, ko njeni zlasti mladoletni pripadniki s krajami in ropi po trgovskih centrih in drugje kažejo vse večjo predrznost, objestnost in nasilnost, da obupujejo celo varnostniki in dajejo odpovedi.

Nemoč in nejevoljo izražajo že celo policisti in gasilci. Romi izigravajo obstoječi pravni sistem in v luči velike rodnosti izkoriščajo socialnovarstvene transferje. V občini živi med 350 in 400 Romov, ob izrazito nadpovprečni nataliteti in neukrepanju pa bi že sedaj žgoči problemi v najgosteje poseljenem naselju v Sloveniji Kerinovem Grmu lahko postali skoraj neobvladljivi, je bilo slišati iz svetniških klopi.

Po žolčni razpravi, v kateri so bili svetnica in svetniki različnih političnih barv sicer zelo enotni, se je večina naposled le nagnila k temu, da je podprla osnutek, ko je župan mag. Miran Stanko opozoril, da je problem zelo zapleten. »Z vsakim dnem je slabše. Lahko se obrnemo stran in tega ne gledamo, a le tako dolgo, dokler ne bodo prišli na naša vrata. Da bo čedalje več težkega kriminala, je dejstvo. Zato naj bi podprli pravilnik zaradi tistih nekaj, morda treh družin, k meni so prišli le iz Lok. Prav veliko teh kandidatov ni. Res si je država po pilatovsko umila roke s temi sredstvi, zato nam ta denar ne diši, ker nimamo vseh orodij v rokah, da bi stvari rešili,« je povedal župan.

ZAKAJ JE TAKA NATALITETA

»Zakaj je taka nataliteta? Zato, ker nihče ne dela, ni razgledan, ni šolan. Po drugi strani pa je to ekonomski razlog preživetja. Če punca že pri 13 ali 14 letih rodi, dobi denar za tega otroka, pri 16 letih pa ima že dva ali tri otroke, je pravzaprav že ekonomsko neodvisna. In ta krog se zelo, blazno hitro vrti – takoj, ko lahko punca rodi, že rodi. To pomeni, da se ta geto naglo širi. V Kerinovem Grmu kar mrgoli majhnih otrok. Ti zrasejo v 13-, 14-letnike, brezposelne, popolnoma razpuščene in nevzgojene, ki pa se hočejo dokazati. Natančno vedo, da je prihodek denar iz naslova socialnih pomoči, in te bodo imeli, če bodo imeli otroke. Mi tega tempa ne bomo zdržali, zato pravimo, da potrebujemo pomoč države, pravnega sistema, sodstva, policije in sociale, da bomo zadržali ta val. Center za socialno delo ima pravico, da izplačuje pomoči v materialni obliki, pa tega ne počne. Oni so se organizirali. Nekateri imajo toliko denarja, kot ga nima nihče od nas, tukaj prisotnih. Petstotake vrtijo kot za šalo. Zakaj ga imajo? Ker ga poberejo vsem drugim. Imajo svojo socialno strukturo. Nekaj je strašno bogatih, po navadi so strašno revni tisti, ki imajo veliko otrok. Tem poberejo kartice in denar na bankomatih. Populacija se bo širila z eksponentno rastjo in čez nekaj let jih bo morda že 1500. Zato ne kaže le čakati na državo,« je bil prepričljiv župan.

Soglašal je s svetnikoma Jožetom Olovcem (SDS) in Dušanom Dornikom (SMC), da bi v pravilnik vnesli pogoj o nekaznovanosti prosilcev in še kakšnega, da pa ne bi smeli spet vnesti pogojev, ki jih nihče ne bi mogel izpolniti.

Novi vodja oddelka za gospodarske dejavnosti, ki je doslej vodil oddelek za družbene dejavnosti, Andrej Sluga je dejal, da je pravilnik zlasti namenjen tistim, ki pozitivno odstopajo. Soglašal je, da je tudi nekaznovanost treba upoštevati, a meni, da v tem primeru verjetno nihče ne bi bil upravičen do pomoči. »Ta pravilnik je poskus pozitivne diskriminacije tistih, ki razmišljajo in delajo drugače kot večina. To je del sistemske rešitve. Če pa bomo mi čakali na državo, na ta permisiven pristop centra za socialno delo in sodišč, te problematike ne bomo rešili. V osemdesetih letih smo imeli bistveno več vključenih romskih otrok v šole, kot jih imamo danes. To so bili res neki drugi časi, toda s sistemom korenčka in palice s(m)o dosegli, da je bilo 14 Romov zaposlenih. Koliko jih je danes? Poskusimo nekaj narediti, korak za korakom. Če pa ne bomo nič naredili, lahko denar vrnemo, a ne pričakujmo, da bo to naredila država.«

Naj spomnimo, da je državni zbor decembra lani sprejel zakon o finančni razbremenitvi občin, ki je spremenil zakon o financiranju občin. S tem je občinam, ki imajo evidentirana romska naselja, iz državnega proračuna zagotovil sredstva za sofinanciranje uresničevanja ustavnih pravic stalno naseljene romske skupnosti. Sredstva za proračunsko leto 2021 znašajo 25 odstotkov od 3,5 odstotka primerne porabe občine oziroma 161.441 evrov v primeru krške občine. Višina sofinanciranja posamezne družine je omejena na 30.000 evrov.

Članek je bil objavljen v 19. številki Dolenjskega lista 13. maja 2021

Pavel Perc

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

27.7.2021–1     + (0)     – (1)     Oceni delec 

Članek je iz časa 13. maja, vmes so se pripetile številne podražitve hrane, surovin, gradbenega materiala in ostalega. Pravično bi bilo, da v kolikor se država prsi na račun prvorazrednih prebivalcev, vi lahko omejitev sofinanciranja posamezne družine dvignili na 43.177 evrov. No, da ne bomo tako dlakocepski. Naj bo 50.000 evrov, da ne kompliciramo okrog nekega drobiža, pljunek v dlani in roka, pa so zmenjeni. Zaslužijo si, da so pravično obravnavani kot številni mi, ki prejemamo plače za zgolj 10 ur dnevnega dela.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava