DL: Klopi in cepljenje - Komaj opazni, pa tako zelo nevarni

26.7.2021 | 11:45

V Sloveniji poznamo 16 vrst klopov, človeku najbolj nevaren je gozdni klop. (Foto: L. M.)

Okuženi klopi prenašajo hudi bolezni: klopni meningoecefalitis in lymsko boreliozo – Zaščitimo se z ustreznimi oblačili, repelenti, pa tudi cepljenjem – Cepljenje proti koronavirusu ni ovira za cepljenje proti klopom, le 14 dni naj bo razmika – Brezplačno za triletne otroke in 49-letnike

Topli in sončni dnevi ljudi zvabijo v naravo: na sprehod, rekreacijo, tek, meditacijo. Letos morda še prej in pogosteje – zaradi samoizolacije in nevarnosti koronavirusa, ki nam kroji življenje. A tudi v naravi nismo varni, tu na nas prežijo klopi, ki so najdejavnejši od maja do oktobra in to po vsej naši državi. Okuženi prenašajo zelo nevarni bolezni: klopni meningoecefalitis (KME) in lymsko boreliozo, ki lahko pustita trajne posledice na zdravju in kakovosti življenja. Slovenci po obolevnosti sodimo v vrh evropskih držav, žal pa ne po precepljenosti.

Klopi, ki pretežno živijo na tleh, mirujejo, kadar je temperatura nižja od sedem stopinj Celzija, brž ko naraste, pa prilezejo na travne bilke, mlada drevesa, grmičevje in poganjke podrasti ter prežijo na toplokrvne sesalce. Med njimi je tudi človek. Že na sto metrov klopi zaznajo najšibkejše toplotne tokove, premike in vonj gostitelja.

Godijo jim toplota, prav tako bodo iskali tiste predele kože, ki so nežnejši, da je ugriz čim lažji.

KAKŠNI SO ZNAKI

Da smo okuženi s klopnim meningoencefalitisom, ne ugotovimo takoj, ker praviloma na mestu vboda klopa ni opaziti sprememb na koži. Bolezen navadno poteka v dveh fazah. Prva se začne približno od 7 do 14 dni po vbodu klopa, znaki pa so podobni kot pri gripi: utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol. Pri večini bolnikov po od nekaj dneh do treh tednih sledi druga faza: dobijo visoko temperaturo, imajo hude glavobole, spopadajo se s slabostjo in bruhanjem, lahko pride celo do nezavesti ali smrti.

Kako pa vemo, da gre za okužbo z lymsko boreliozo? Na mestu vboda klopa se po nekaj dneh do nekaj tednov pojavi rdečina ovalne, okrogle ali povsem nepravilne oblike, ki se postopno povečuje, obdana pa je z belim obročem. Veliko bolnikov na mestu kožnih sprememb srbi, včasih peče ali boli, mnogi pa tarnajo nad slabim počutjem, utrujenostjo, glavobolom, bolečinami v mišicah in sklepih. Lymska borelioza – proti njej ni cepiva, zdravijo pa jo z antibiotiki – sicer ni smrtno nevarna, lahko pa zelo zagreni življenje.

KAKO SE ZAVAROVATI

V letu 2019 je bilo prijavljenih okoli 7500 primerov borelioze, kar je po podatkih NIJZ največ v zadnjem desetletju. Za lani še ni rezultatov. Za drugo najpogostejšo klopno boleznijo, klopnim meningoencefalitisom, v zadnjem desetletju na leto povprečno zboli okoli 170 oseb. Številke niso majhne in prav je, da se potrudimo, da si nas klop sploh ne »izbere« za svojo žrtev, kar lahko storimo, ko se odpravimo v naravo, s primernimi oblačili. Za sprehod raje oblecimo dolge rokave in dolge hlače, ki so po možnosti dobro stisnjene ob koncih. Ne pozabite tudi na pokrivalo. Uporabljajte svetla oblačila, zaradi česar boste klope hitro opazili in odstranili, še preden se prisesajo.

Zaščitimo se še z ustreznimi repelenti, ki vsebujejo eterična olja, piretrine ali sintetične snovi. Zoper komarje in druge žuželke niso dovolj učinkoviti. Izjemno učinkovita naravna odvračala so tudi eterično olje citronele, sivke in klinčkovo olje. A te najprej nanesite na manjši predel kože in preprečite možnost pojava alergije.

Po sprehodu se zmeraj temeljito preglejte in stuširajte. Oblačila operite. Če ste opazili prisesanega klopa, ga čim prej odstranite. Zelo učinkovita je posebna pinceta za klope, s katero klopa primemo čim bližje koži in zasukamo. Pri tem ni nevarnosti, da bi rilček ostal v koži. Če se to namreč zgodi, se klopa in nevarnosti okužbe nismo znebili.

Če klopa nismo izvlekli v celoti, čim prej odstranimo tudi dele, ki so ostali v koži. Pri tem ne uporabljamo olja, krem ali petroleja, saj lahko ta sredstva povzročijo, da bo klop izločil še več sline, vi pa boste tvegali še večjo možnost okužbe. Mesto nato skrbno opazujte in ob znakih slabšega počutja ali rdečice takoj obiščite zdravnika.

CEPLJENJE TUDI BREZPLAČNO

Najučinkovitejša zaščita proti okužbi s KME je cepljenje, ki je priporočljivo za vse ljudi, stare več kot leto dni. Priporočljivo je, da cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravijo v zimskih mesecih z enomesečnim razmikom. S tem je vzpostavljena zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez od 5 do 12 oziroma od 9 do 12 mesecev, odvisno od cepiva, nato pa sledijo poživitveni odmerki. Prvi je čez tri leta, pozneje pa na pet let. Po 50. oziroma 60. letu starosti, spet glede na cepivo, priporočajo poživitvene odmerke na vsaka tri leta.

Kot pravijo v novomeškem NIJZ, cepljenje proti koronavirusu, ki je zdaj v polnem teku, ne preprečuje cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu. Med cepljenji (katerimi koli) mora biti razmik kakih dveh tednov, zaradi morebitnih stranskih učinkov, da se ugotovi, katero cepivo je morda povzročilo reakcijo. Drugih zadržkov ni.

Prav zato, ker je precepljenost proti KME v naši državi tako nizka, so se pred nekaj leti odločili, da je cepljenje proti KME brezplačno za otroke, ki bodo letos dopolnili tri leta, in odrasle, ki bodo letos stari 49 let. V teh dveh starostnih skupinah je največ klopnega KME.

Članek je bil objavljen v 19. številki Dolenjskega lista 13. maja 2021

L. Markelj