DL: Mestna drevesa - Obglavljanje ni rešitev

24.7.2021 | 18:00

Obglavljena drevesa na Drski (foto: I. Vidmar)

Peter Železnik

Obglavljena drevesa na Drski in v ulici Nad mlini – Taka nestrokovna »nega« drevo uniči – Najprej po nasvet k strokovnjakom in potem izbira ustrezno usposobljenega izvajalca – Pomembna izbira ustrezne vrste

Tako kot je v šestnajstem stoletju kralj Henrik VIII. dajal obglavljati svoje žene, Novomeščani v enaindvajsetem stoletju obglavljajo svoja drevesa. Le teden dni po razglasitvi novomeškega drevesa leta, geste, s katero je mesto želelo meščane spodbuditi k pozitivnem odnosu do mestnega drevja, se je po stari maniri mestnih obžagovalcev zgodilo, kar se v Novem mestu dogaja skoraj vsako leto. Tokrat so bila bila žrtve drevesa na Drski in v ulici Nad mlini.

Obglavljena drevesa so presenetila tudi županovega pooblaščenca za mestna drevesa Petra Železnika, strokovnjaka in raziskovalca z Inštituta za gozdarstvo. »Ko smo si pred tremi leti ogledali drevesa na Drski na začetku Šegove ceste, so ta rasla še na občinski zemlji, potem pa se je lastništvo prepisalo na lastnike tamkajšnjih stanovanj in zdaj so oni odgovorni za vzdrževanje teh dreves. Stanovalci so se že tedaj pritoževali, da z dreves na pod njimi parkirane avtomobile padajo suhe veje. Pred kratkim se je name obrnil tudi predstavnik lastnikov in me prosil za nasvet, jaz pa sem napisal smernice za ureditev dreves, a že pred tem izbrani izvajalec teh smernic očitno ni prebral. Ta drevesa so bila že prej v slabem stanju, saj so bila na nestrokoven način obžagana, obglavljena, že pred davnimi leti, zato se je v njih naselila goba. Posledica obglavljanja je šibasta rast, iz debla poženejo tanke veje, ki nimajo zadostne podpore, so nestabilne in se rade lomijo. Raziskave so pokazale, da lahko pri odraslih drevesih pri oblikovanju krošnje brez posledic porežemo največ deset odstotkov vej. Oblikovanje krošnje se mora začeti že pri mladem drevesu, le tako bo drevo vitalno dočakalo želeno starost in ne bo ogrožalo okolice, obenem pa bo dolgo služilo svojemu namenu, ki je v mestu drugačen, kot ga imajo drevesa v gozdu ali sadovnjaku,« pojasnjuje Peter Železnik.

Vsako obžagovanje dreves je zanje stres, na katerega se odzovejo različno – koprivovci na primer z izjemno intenzivno rastjo mladja. Koreninski sistem drevesa je prilagojen velikosti krošnje. Če krošnjo pretirano zmanjšamo, korenine ne dobijo več dovolj hrane, začnejo odmirati in drevo se v skrajnem primeru posuši ali pa začne hirati, kar se je na primer pred leti dogajalo gabrom na spodnjem delu Glavnega trga, ki so jih med prenovo potem vse odstranili in zasadili nove.

Peter Železnik meščanom, ki se lotevajo vzdrževanja in nege mestnih dreves, priporoča, da se za nasvet obrnejo nanj, za izvajalca del pa izberejo koga, ki ima za to ustrezno znanje in izkušnje in ne le žago in avto dvigalo: »V Novem mestu imamo izobražene ljudi, ki lahko svetujejo in tudi strokovno izvedejo negovalna dela. Občani se lahko obrnejo na Gozdno gospodarstvo (GG Novo mesto), Komunalo ali Roka Cvelbarja, ki lahko svetuje tudi pri izboru primernih drevesnih vrst in zasaditvi. Če gre za staro drevo, ki bi ga radi obdržali, se za nasvete lahko obrnete na arboretiste, na primer na Arboretum Volčji Potok, podjetje Tisa iz Ljubljane ali Tanjo Grmovšek (Arboris) iz Maribora. Le arboretisti imajo znanje in naprave, s katerimi lahko izmerijo in izračunajo statiko drevesa in ugotovijo vitalnost, ali je drevo izvotljeno in podobno. Vsekakor pa se iz starega drevesa na da narediti mladega. Drevesa imajo tudi svojo življenjsko dobo, ki je v mestu pri isti vrsti tudi za več kot polovico krajša kot v gozdu, na kar poleg obžagovanja vplivajo tudi precej zahtevnejši podnebni in rastni pogoji.«

Obglavljanje dreves v mestu vedno znova zmoti tudi krajinskega arhitekta Mitjo Simiča, vodjo novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki je pristojen tudi za zaščito dreves v spomeniško zaščitenem mestnem jedru: »Ni mi popolnoma jasno, čemu takšni posegi sploh služijo. Drevesa imajo v mestu veliko vlog, med njimi tudi, da nam dajejo prijetno senco in da naredijo določen prostor preprosto lepši in prijaznejši, kot bi bil brez njih. Drevo brez krošnje pa ne more nuditi kaj prida sence, da o odsotnosti prijaznega videza sploh ne govorimo. Težko razumemo ignoranco naročnika in izvajalca, saj dandanes obstaja že kar nekaj literature na to temo (na primer Mestno drevje, ki jo je izdal Botanični vrt) imamo občinskega svetovalca za mestno drevje, ki ga očitno ne poslušajo, in skoraj vsako leto se v časopisih razgovorimo o takšnih in podobnih posegih, pa nič ne zaleže. Zelo pomembno je že to, katere drevesne vrste posadimo. Ljudje si želijo, da bo drevo hitro zraslo, potem pa se zgodi, da tako drevo hitro raste še naprej in zraste večje, kot bi si želeli, kar je problem. Potem pa se lotijo radikalnih posegov v krošnjo in s tem drevo uničijo.«

Članek je bil objavljen v 19. številki Dolenjskega lista 13. maja 2021

Igor Vidmar