Dušan Plut: Reke 'zahtevajo' določene poplavne površine

22.7.2021 | 14:50

Nemška kanclerka Angela Merkel je ob obisku poplavljenih območij dejala,  da sploh ne pozna besede, ki bi zadostno opisala uničenje. (Reuters)

Nemška kanclerka Angela Merkel je ob obisku poplavljenih območij dejala, da sploh ne pozna besede, ki bi zadostno opisala uničenje. (Reuters)

"Premalo se je osredotočiti na neposredno protipoplavno zaščito” opozarja Dušan Plut. (Mateja J. Potočnik / Revija Zarja Jana)

"Premalo se je osredotočiti na neposredno protipoplavno zaščito” opozarja Dušan Plut. (Mateja J. Potočnik / Revija Zarja Jana)

Posledice uničujočih poplav v Nemčiji (Reuters)

Posledice uničujočih poplav v Nemčiji (Reuters)

Višje temperature prinašajo močnejše nalive, ti pa uničenje v obliki poplav in zemeljskih plazov ... S katastrofalnimi poplavami v Nemčiji, Belgiji, Luksemburgu in Avstriji tudi v zavest Evropejcev prihaja spoznanje, da podnebne spremembe niso nekaj, kar trpijo revne države globalnega juga, ampak bodo njihove posledice čutili tudi v najrazvitejših delih sveta.

Obenem je s poplavami, ki so po zadnjih podatkih v Nemčiji odnesle 165 življenj, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen predstavila zakonodajni sveženj ukrepov za zmanjšanje izpustov, imenovan Pripravljeni na 55, po katerem bo EU podnebno nevtralna do leta 2050. V Sloveniji uničujoče poplave ravno nasprotno niso ponudile časa za refleksijo in pogovor o poplavni varnosti; namesto tega je minister za notranje zadeve Aleš Hojs poskušal tragedijo izkoristiti za – kot se je izkazalo kmalu – lažno obtoževanje komisarja Janeza Lenarčiča za neprisotnost, premier Janez Janša pa je na twitterju relativiziral poplavo, tako da je delil objavo profila, ki zavrača znanstvene dokaze o človekovi odgovornosti za globalno segrevanje.

Nevarnosti prenaseljenosti

V vzroke za vse pogostejše ekstremne vremenske pojave v Evropi pa ne dvomi Dušan Plut, upokojeni profesor hidrogeografije na ljubljanski Filozofski fakulteti. Postopno višanje temperatur, ki jih beležimo na celini, posledično lahko pripelje samo do povečane evaporacije vode ter končno do močnejših padavin, pojasnjuje Plut. Za nedavne poplave v srednji in zahodni Evropi pravi, da ga niso presenetile, a je šokiran nad visokim številom smrti, kar pripisuje izjemni količini dežja v rekordno kratkem času in slabo delujočemu sistemu opozarjanja. Pomemben faktor pri smrtnosti je tudi zgoščena poselitev in poselitev sicer naravnih poplavnih območij. Plut, ki ima za sabo dolgoletne izkušnje iz politike in okoljevarstvenega boja, označuje to za globalno problematiko, saj ob naraščanju prebivalstva in njegovi urbanizaciji kot neizbežne posledice pride do naseljevanja zemljišč, ki so izpostavljena nevarnostim poplav.

Ekstremna poletja

Tovrstne julijske poplave nakazujejo tudi spreminjajoče se trende, opozarja 70-letni Belokranjec, ki poudarja, da so tudi pri nas hudourniške poletne poplave bolj prisotne kot nekdaj, in pričakuje, da se bo trend še zgolj okrepil. »Če smo v preteklosti predvsem govorili o tem, da podnebne spremembe vplivajo na temperature, nam te poplave kažejo, da se spreminja tudi padavinski režim,« dodaja Plut. Moč narave smo lahko v nedeljo izkusili tudi sami. Predvsem na Koroškem in na širšem celjskem območju so namreč narasle in poplavljale reke Mislinja, Dravinja in Oplotnica. Zalitih je bilo veliko objektov, poplavljalo je ceste, veter je podrl več dreves.

Kaj zahtevajo reke

Jasno je, da s hudourniškimi poplavami niso ogroženi zgolj podalpski kraji (najhujše poplave od osamosvojitve dalje so leta 2007 utrpeli v Železnikih), ampak tudi kraji nizvodno, pri čemer izstopata Ljubljana ali Celje. V tem oziru se je »premalo osredotočiti na neposredno protipoplavno zaščito,« pojasnjuje Plut, rekoč, da »se bomo morali sprijazniti s tem, da reke 'zahtevajo' določene poplavne površine«, v nasprotnem primeru se lahko uničenje širi tudi v srednje in spodnje dele tokov. Tako kompleksen problem, kot so poplave, bo po prepričanju Pluta treba reševati tudi s skladnim regionalnim razvojem, ki bo preprečeval pretirane zgostitve v večjih krajih. Pozidava igra negativno vlogo tudi tako, da iz narave izvzame gozdove in ostale zelene površine, ki bistveno bolje zadržujejo vodo in vlažnost v primerjavi z asfaltiranimi površinami. »Ni dovolj ustaviti poplavnega vala, če to pomeni, da ogrožaš prebivalce nekje drugje,« dodaja profesor.

Padec novele zakona o vodah na nedavnem referendumu je tudi s tega vidika korak v pravo smer, saj kot pravi Plut, bi se z novo zakonodajo pritisk na poplavna in priobalna območja še povečal. Ali bo vlada v bodoče vendarle zmogla prisluhniti stroki?

A. K.; Svet24

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

8d nazajOceni vl 

Kako prav je, da se o problemih v naravi oglašajo tudi strokovnjaki. Pismo dr. Dušana Pluta je balzam za naše vedenje o naravi. kako lepo je imeti dom ob bistrem potoku, ki pa lahko naraste v deročo vodo. Ta uničuje vse pred seboj. Malo sem si dala duška, ker tako radi jadikujemo po potopu vsega okoli nas, krivda je pa vsaj delno tudi v nas in našemu zaverovanju v svoje pravice, da gradimo kjer nam je najlepše. Enako je tudi s plazovi. Ne vidimo starih hiš, ki bi bile na "stezi" plaza. Naši predniki so bolj opazovali dogajanje v naravi. Vedno mi je pred očmi dogajanje ob Kolpi. Seveda se rada razlije ob deževju, ni pa pri tem dosti škode na poslopjih, saj so zgrajeni bolj daleč od vodotoka. (vika lozar)

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava