DL: Pogovor z županom: Univerza - ena ključnih točk razvoja

3.7.2021 | 16:40

Gregor Macedoni

Gregor Macedoni

Zadnji občinski praznik, ki ga občani novomeške občine že drugo leto zapored niso mogli praznovati, kot je bilo v navadi v preteklosti, in obenem skorajšnji vstop v zadnje leto njegovega drugega mandata na čelu občine sta dobra razloga za nekoliko obširnejši pogovor z županom Gregorjem Macedonijem. Novo mesto je v skoraj sedmih letih pod njegovim vodstvom doživelo veliko sprememb, a marsikaj je še treba postoriti.

Ali ste si, ko ste pred skoraj sedmimi leti kandidirali za župana, predstavljali, da bo proti koncu vašega drugega mandata Novo mesto videti tako, kot je danes?

»Vem, kakšno vizijo sem imel. Del tega je tudi to, kar v Novem mestu vidimo danes. Je drugačno, kot je bilo pred sedmimi leti, za izpolnitev moje vizije pa bo potrebnih še kar nekaj sprememb.«

Katere pa so tiste stvari, za katere ste mislili, da se bodo zgodile kmalu, pa se še niso?

»Najtežja zgodba so navade in procesi, za katere želim, da bi se bolj spremenili. Vse to pa je povezano s posamezniki, ki jih izvajajo. To je najtežji zalogaj celotnega procesa sprememb. S tem mislim ljudi, ki delajo v širši občinski strukturi, pa tudi občane.«

Kakšen konkreten primer?

»Gre za širino pogleda, odnos do dela in po drugi strani za razumevanje družbe z vidika posameznika. Smo v času individualizma, ko je prepogosto pomembneje, kaj bom jaz pridobil, kot pa je vprašanje, kaj bomo pridobili kot skupnost. To je, kar se tiče ljudi. Kar pase tiče podobe in delovanja mesta, pa se je v zadnjih letih še povečal problem prometa, ki je toliko večji zaradi nereševanja tega izziva v zadnjih dvajsetih oz. petindvajsetih letih.«

Novo mesto je neformalno središče regije. Kako ste zadovoljni z njegovo vodilno vlogo?

»Mislim, da smo ena izmed regij, v kateri se trenutno najbolje deluje oziroma imamo sodelovanje na zgledni ravni. Seveda je največja težava v posameznih še nerazčiščenih zadevah iz časa, ko je bilo Novo mesto še večja občina, iz katere je nastalo osem današnjih občin. Imamo pa odlično sodelovanje na osi od trebanjsko-mirnske doline do Bele krajine, vse boljše pa je tudi sodelovanje s sosednjimi občinami. Dobro sodelujemo tudi s kočevsko-ribniškim območjem, tako da so naše odločitve na ravni naše razvojne oz. statistične regije, torej jugovzhodne Slovenije, zelo složne. Razvoj skušamo peljati v smeri, da upoštevamo interese vseh.«

Spet je več govora o ustanovitvi pokrajin. Kakšna pokrajina s središčem v Novem mestu bi bila po vašem mnenju najbolj smiselna po območju, ki bi ga obsegala, pa tudi po funkcijah in pristojnostih, ki bi jih imela?

»Prav gotovo bo pokrajina, kakršna koli že bo, manjša od tistega, kar zagovarja stroka, ki predlaga, da bi imeli v Sloveniji pet ali šest pokrajin. Slovenija je danes zelo razdrobljena, saj imamo kar 212 občin. Cilj tega je bil pospešitev razvoja tudi manjših od središč oddaljenih območij. Zaradi tega je zdaj toliko težje izpeljati združevanje v večje tvorbe, pri čemer iščemo zgodovinsko in zemljepisno podlago. Eno izmed osnovnih meril, ki jih je treba upoštevati, je, da se bodo ljudje lahko poistovetili s to novo širšo tvorbo. Najprej je bil predlog, da bo dolenjska pokrajina obsegala območje od Posavja do vključno kočevsko-ribniškega območja z Grosupljem in Ivančno Gorico, zdajšnji predlog pa zajema samo dolenjsko subregijo in Belo krajino. Oba predloga sta za Novo mesto sprejemljiva. V prvem primeru gre v smislu dostopanja občanov do javnih oz. upravnih storitev za zelo heterogeno pokrajino. V tem smislu je drugi predlog primernejši. Se pa pri oblikovanju pokrajin želi določiti neki minimalen obseg, kritično maso, ki bo omogočala izpeljavo razvojnih projektov. Menim, da bo temeljni razmislek veljal ob vprašanju, ali se kočevsko-ribniško območje lahko bolj poistoveti z Domžalami, kjer je predlagano središče osrednjeslovenske regije, kot na primer z Novim mestom oz. dolensko-belokranjsko pokrajino.«

Boste prihodnje leto spet kandidirali za župana Novega mesta?

»Smo v drugi polovici mandata in to me sprašuje vse več ljudi. Županska funkcija je taka, da moraš biti vsak dan stoodstotno prepričan, da je to tisto, kar želiš delati. Odločil se bom do konca leta. Pomembno je, da, ko tako odločitev sprejmem, tudi stoodstotno stojim za njo.«

Kje vidite ključne točke, na katerih bi moralo temeljiti načrtovanje dolgoročnega razvoja mesta in občine?

»Ključ je v dejavnostih, ki kratkoročno niso tako pomembne, imajo pa pomemben dolgoročni učinek. Ena takih dejavnosti je razvoj kadrov in s tem podpora gospodarskemu razvoju. Tu mislim predvsem na priložnosti, ki jih imamo na področju visokošolskega izobraževanja in raziskovalnih dejavnosti, da prek različnih ustanov pripeljemo v našo regijo nova tehnološka znanja, na primer na področju digitalizacije in robotizacije, da v regiji pridobimo ustrezne kadre, ki bodo osnova za razvoj visokotehnološke industrije. Zelo pomemben je pri tem razvoj javne univerze. Po drugi strani pa je treba zagotavljati tudi druge pogoje za razvoj, kot so prometna in gospodarska infrastruktura, imeti visoko stopnjo zaveze za trajnostni razvoj ter zagotavljati odprto, tolerantno in solidarno družbeno okolje.«

Kakšna je možnost, da se pod okriljem ene univerze združijo zasebni in javni visokošolski zavodi?

»Pokazalo se je, da je na načelni ravni združevanje zaželeno in logično, v praksi pa je to skoraj nemogoče, zato občina še vedno vztraja pri strateški usmeritvi za ustanovitev državne, javne univerze. Prizadevamo si, da v tej evropski finančni perspektivi pridemo do sredstev za ustanovitev univerze kot in gradnjo univerzitetnega kampusa na območju Drgančevja. Eden izmed korakov k temu cilju je tudi priključitev visokošolskih zavodov, katerih soustanoviteljica je občina, državni fakulteti in v drugem koraku preoblikovanje te v državno univerzo, kar bi se po najbolj optimističnem scenariju lahko zgodilo že letos ali pa en korak letos, drugi korak pa v prihodnjih letih. Mogoča alternativa je tudi ustanovitev politehnike, za kar so tudi že podlage v obstoječi zakonodaji.«

V procesu oživljanja starega mestnega jedra, predvsem Glavnega trga, ste naleteli na ovire. Kako jih rešiti?

»Zastoja pri oživljanju mestnega jedra ne vidim; menim, da oživljanje poteka tako, kot je bilo zastavljeno. Na eni strani je velik zasebni in občinski interes na področju urejanja stanovanj. Mestno jedro je postalo tudi na tem področju znova zanimivo, obstaja velik interes za prebivanje v mestnem jedru. Velik izziv za nas je pri tem rešitev problema parkiranja, kar pomeni gradnjo garažne hiše; na tem področju se zatika pri odkupu enega zemljišča. Opažamo tudi prihod novih poslovnih subjektov v mestno jedro, ob tem, da je teh nekaj več kot tistih, ki mestno središče zapuščajo. Poteka več razvojnih projektov, ki bodo še dodatno pripomogli k oživljanju mestnega jedra.«

Ovire so na prireditvenem področju.

»Imamo dva ključna problema. Eden so odpiralni časi gostinskih lokalov, pri čemer smo uspeli skupaj z državo doseči spremembo pravilnika, s katerim so postopki poenostavljeni in posamezniki pobud za podaljšan obratovalni čas po 22. uri ne morejo več blokirati. Imamo pa še vedno nespremenjeno zakonodajo na področju prireditev, ki posamezniku dejansko omogoča, da drži za talca celotno lokalno skupnost oziroma vse tiste, ki si želimo, da bi na Glavnem trgu potekali javni odprti dogodki.«

S kulturno dediščino sta povezana dva sorazmerno velika projekta, katerih izvedba pa je vezana na možnost pridobitve denarja iz državnih oziroma predvsem evropskih skladov – obnova Narodnega doma in ureditev arheološkega parka. Kako kaže s tem?

»Delamo na res velikem številu zelo raznolikih projektov. Včasih nam očitajo, da nekatere tudi na zalogo. Večina projektov, ki imajo realne osnove in vizijo, se bo prav gotovo prej ali slej uresničila. V tem trenutku na področju kulturne dediščine izvedbeno pripravljamo dva projekta. Prvi je rekonstrukcija in celovita prenova Narodnega doma, druga pa prenova in rekonstrukcija Kozinove zidanice na Trški Gori. Narodni dom ima izjemen simbolni pomen za mesto, saj gre za najstarejši narodni dom na Slovenskem. Ta prostor želimo ponovno vrniti v uporabo meščanom. V domu bo poleg večnamenske dvorane umeščena tudi muzejska zbirka Leona Štuklja, kar smo ob predaji predmetov iz njegove zapuščine obljubili njegovi družini. V primeru Kozinove zidanice pa gre za projekt, ki smo se ga lotili na pobudo ministrstva za kulturo in Društva slovenskih skladateljev. Trenutno je v postopku pridobitev lastništva objekta Mestne občine Novo mesto, kar naj bi končali v enem mesecu. Glede arheološkega parka peljemo postopke že nekaj let. V tem trenutku usklajujemo prostorske podlage. Želimo pripraviti ustrezne temelje za projekt, ki bo prostorsko sprejemljiv, hkrati pa izvedbeno izvedljiv, da bo zanimiv za javne in tudi zasebne investitorje. Ko to primerjamo s podobnimi večjimi razvojnimi projekti, ki posegajo v naravno ali kulturno dediščino, na primer Pot med krošnjami na Rogli, vidimo, da so časovnice za pripravo takih projektov okoli deset let in tudi pri arheološkem parku bo nekako tako.«

Članek je bil objavljen v 15. številki Dolenjskega lista 15. aprila 2021

I. Vidmar

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

3.7.2021Oceni true truic 

Univerza reptilske lokalne mafije....hvala lepa za tako univerzo kateri boter je lokalni reptilizem.Univerza bo vam reptilom rotovškim na Dobu...zivljenska.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava