DL: Kraja lesa - Goljufij in črne sečnje je čedalje več

21.6.2021 | 14:50

Nadzor nad zakonitostjo sečnje je dober, a nekaj lesa kljub temu konča na črnem trgu ali pa je posekanega na črno. (Ilustrativna fotografija; foto: I. Vidmar)

Anton Turk

Gozdarji ugotavljajo, da količine nedovoljeno in na črno posekanega lesa naraščajo, vzrokov in načinov pa je več. Ko so lastniki gozda kmetje, ki sami sekajo v svojem gozdu in se o poseku pri odkazovanju tudi sami dogovarjajo z revirnimi gozdarji, odstopanj ni. Tako Zavod za gozdove kot tudi SiDG oziroma družba Slovenski državni gozdovi, ki gospodari z državnimi gozdovi od leta 2016, pa izvajajo številne nadzore nad sečnjami.

Zavod za gozdove izdaja odločbe za posek tako v zasebnih kot tudi državnih gozdovih. V odločbi so navedeni podatki o dovoljeni količini posekanega drevja, drevesnih vrstah in debelinah, vse drevje, namenjeno poseku, pa je v gozdu označeno z rdečo piko na deblu in žigom na panju, ki omogoča nadzor po izvedeni sečnji. Zavod prav tako nadzira in spremlja izvedbo sečnje.

»Novomeški območni zavod, ki pokriva območje Dolenjske in Bele krajine, na leto izda med 6000 in 8000 odločb, zato je nemogoče nadzorovati in preverjati vse poseke, zato imamo instrument, ki ga imenujemo kontrola in spremljava sečišča oziroma zeleni blok, na katerem revirni gozdarji sproti spremljajo in obiskujejo sečišča in ugotavljajo, ali je vse izvedeno v skladu z odločbo. Tako ugotavljamo, ali so posekana vsa označena drevesa in ali so bila morda posekana tudi drevesa, ki niso bila označena in naj bi ostala. Na štorih preverimo, ali je na njih žig in velikokrat najdemo štore, ki žigov nimajo. Ob tem pa zakon predvideva, da zaradi pri sečnji odkazanih dreves pride do poškodb tudi nekaterih drugih dreves, ki jih je treba zato prav tako posekati. Je pa take primere izvajalec dolžan sporočiti revirnemu gozdarju. Ob sumu, da je bilo posekanega neprimerno več lesa od dovoljenega ali da se na cesti pojavi več lesa, naredimo namensko kontrolo oziroma popolni prevzem sečišča, med katerim pregledamo vse panje in ugotavljamo dejansko število posekanih dreves v primerjavi z odkazanimi količinami. Zgodi se, da v takem primeru izvajalci s sečnimi ostanki skušajo prekriti panje nedovoljeno posekanih dreves, kakšen panj nalašč izruvajo in podobno. Pri posekanih 550.000 kubikih lesa smo lani naredili 40 takih pregledov na 64 hektarjih gozda in ugotovili 4300 kubikov nedovoljeno posekanega lesa, kar je manj kot en odstotek vsega posekanega lesa,« o krajah oziroma nedovoljeni sečnji pove vodja novomeške območne enote Zavoda za gozdove Anton Turk.

Odvisno, kdo je lastnik

Pri nadzoru ugotavljajo, da tam, kjer sekajo lastniki gozda sami, to je v primeru, ko so lastniki gozda kmetje, ki so za to delo tudi primerno usposobljeni in zaupajo v strokovnost revirnih gozdarjev, s katerimi sodelujejo tudi pri odkazovanju, ne prihaja do bistvenih razlik med odkazanimi in posekanimi količinami lesa. Drugače je v gozdovih, kjer lastniki nimajo osebnega odnosa do gozda in gozdarstvo ni njihova dejavnost, pa želijo iz gozda naenkrat dobiti čim več. Pogosto izberejo izvajalca, s katerim nimajo razčiščenih odnosov. Zgodi se, da lastniki sami z barvo označijo še dodatna drevesa ali pa izvajalec poseka tudi neoznačena drevesa in poseže še v sosedov gozd. »Koliko je natančno takih primerov, ne vemo, saj ne moremo prekontrolirati prav vsake sečnje, ugotavljamo pa, da je tega vsako leto več, zagotovo pa precej več kot pred dvajsetimi, tridesetimi leti,« pove Turk.

Enak nadzor izvaja Zavod za gozdove tudi v državnih gozdovih, ki jih upravlja SiDG, s katerim je tudi dogovorjeno, da daje večji poudarek popolnim prevzemom sečišč, saj v državnih gozdovih poteka sečnja na bistveno večjih površinah. Med nadzori niso ugotovili velikih odstopanj pravi Turk: »Lani smo imeli tri, štiri primere, ko so posekane količine v državnih gozdovih presegale dovoljene. V dveh primerih v Topliški dolini smo ugotovili za četrtino več posekanega lesa od dovoljenega, kar smo potem predali v obravnavo SiDG, v preostalih primerih pa večjih odstopanj ni bilo. Marsikdaj se je zgodilo, da je kakšno drevo, namenjeno poseku, ostalo.«

Črne sečnje

Povsem drug vidik pa so črne sečnje, ko lastniki gozdov oziroma tudi kdo drug sekajo brez vedenja gozdarja. Marsikdaj se to dogaja tudi zaradi nepoznavanja postopkov. Vsako drevo v gozdu, ki je debelejše od desetih cm, mora gozdar za posek označiti in evidentirati. Anton Turk zato lastnikom svetuje, naj tudi tedaj, ko krčijo zaraščajoče se kmetijske površine, pokličejo gozdarja in se z njim dogovorijo za ustrezen postopek.

Če je predviden posek v njihovem gozdno gospodarskem načrtu, temu sledi redno odkazilo, če pa gozd raste na kmetijski površini, pa je treba od Zavoda za gozdove pridobiti krčitveno dovoljenje, ki ga ni težko dobiti. Sečnja brez dovoljenja je tudi na takih površinah prepovedana in za posek brez dovoljenja lahko kršitelja inšpektor ustrezno kaznuje. Tudi teh sečenj, opažajo gozdarji, je čedalje več. Vzrok tega so tudi GERK, to so evidence Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki so bile leta 2006 vzpostavljene zaradi pridobitve ustrezne baze podatkov o zemljiščih in potreb po dodeljevanju podpor v kmetijstvu glede na površine zemljišč.

Drugo pa so dobesedno kraje, ko nekdo v tujem gozdu brez dovoljenja poseka drevje in ga odpelje. Takih kraj je bilo na območju novomeške enote zavoda lani tudi več kot 4300 m3. Pri tem Turk opozarja, da na črno posekan les, ki se znajde na trgu in ga na primer med prevozom ali na meji odkrije inšpektor ali policija, predstavlja hud prekršek, za katerega so predpisane kazni in zaplemba nedovoljeno posekanega lesa.

SiDG lani ukradli za 89.000 evrov lesa

V letu 2020 je družba SiDG zabeležila 131 prijav tatvine gozdnih lesnih sortimentov v skupni količini 2.365 m3 oziroma v vrednosti 89.000 evrov. Lani je neto količina poseka v državnih gozdovih znašala 1.141.371 m3, prihodki od prodaje pa so dosegli 56 milijonov evrov. Od navedene količine odtujenih gozdnih lesnih sortimentov je bilo na območju Poslovne enote Kočevje, kamor sodijo tudi državni gozdovi na območju Novega mesta, skupaj 41 prijav v skupni količini 700 m3 oziroma za 27.000 evrov lesa. Na območju Poslovne enote Kočevje je neto posek v letu 2020 znašal preko 433.000 m3. Deloma se odtujene količine lesa nanašajo na posek stoječega drevja, deloma pa na odtujitve gozdnih lesnih sortimentov na začasnih skladiščih na kamionskih cestah.

V družbi Slovenski državni gozdovi pojasnjujejo, da odkrivanje nedovoljene sečnje sodi v okvir del in nalog, ki jih imajo njihovi zaposleni terenski delavci, kontrola pa poteka predvsem na aktivnih deloviščih. Zaradi zagotavljanja preprečevanja kraj v državnih gozdovih družba SiDG aktivno sodeluje tudi z drugimi inštitucijami. Poseben dogovor z Zavodom za gozdove Slovenije omogoča medsebojno obveščanje ob vseh sumih na nedovoljene sečnje ter tudi izvedbo ustreznih ukrepov.

SiDG lani opravila 1200 kontrol

V zvezi z razliko med odkazilom in dejanskim stanjem, ki lahko tudi kaže na goljufije izvajalcev, na SiDG pojasnjujejo, da imajo vzpostavljen sistem potrebne skrbnosti, s katerim zagotavljajo, da na trg ne dajejo lesa, ki je bil nedovoljeno posekan. V okviru sistema potrebne skrbnosti tudi preverjajo odstopanje med ocenjeno količino poseka ter odpeljano količino gozdnih lesnih sortimentov in v primerih suma na nedovoljen posek ustrezno ukrepajo.

Prav tako ima SiDG vzpostavljen sistem nadzora nad merjenjem in razvrščanjem gozdnih lesnih sortimentov, torej nad tem koliko posekanega lesa je namenjeno na primer nadaljnji pridelavi v celulozo, koliko je hlodovine in podobno, saj je od tega odvisna cena lesa, pri tem pa bi se dalo tudi goljufati. V letih 2019 in 2020 je družba SiDG opravila približno 1200 kontrol odpreme gozdnih lesnih sortimentov. Nadzori so v določenih primerih pokazali manjša odstopanja v območju sprejemljive tolerance. V enem primeru je družba SiDG ugotovila težjo kršitev ter zoper zaposlenega ustrezno ukrepala.

Ukrepi za preprečevanje kraj so kompleksni in obsežni. Začnejo se že z načinom izbire dreves za posek in njihovim označevanjem, ki ga izvaja Zavod za gozdove Slovenije, in nadaljujejo preko uvedbe v delo izbranega izvajalca, spremljanja del, tekočega popisovanja zalog na začasnih skladiščih na kamionski cesti in kontrole odpreme itd. Ob sumu storitve kaznivih dejanj SiDG dosledno podaja kazenske ovadbe in aktivno sodeluje z organi odkrivanja in pregona. V primeru ugotovljenih večji strokovnih napak izvajalcev ter tudi ob ugotovljenih odtujitvah lesa pa družba SiDG prekine sodelovanje s temi izvajalci.

Članek je bil objavljen v 14. številki Dolenjskega lista 8. aprila 2021

Igor Vidmar