DL: Kot v nekih drugih časih - Hišo kupila za svojo Žabjo vas

18.6.2021 | 14:45

Predsednik Krajevne skupnosti Žabja vas Robert Sotler in Marta Medle upata, da bo podarjena hiša obudila tudi družabno življenje kraja. (Foto: I. Vidmar)

Marta Medle je kupila hišo ob cesti v Žabji vasi, da bi jo podarila svoji krajevni skupnosti – Jo že obnavljajo – Nekoč so imeli prostore v nekdanji vojašnici, a jim jih je občina vzela, kar je zelo prizadelo tudi številna društva

Zdi se, da so zgodbe o dobrotnikih, ki konkreten del svojega premoženja, na primer hišo, podarijo skupnosti, stvar preteklosti. Da to ni tako, dokazuje Marta Medle, ki je lani po več letih iskanja kupila hišo prav z namenom, da bi jo potem podarila svojemu kraju, da bi v njej po kar 27 letih svoje prostore znova imeli krajevna skupnost in krajevna organizacija Rdečega križa, da bi to spodbudilo oživljanje družabnega življenja in v krajanih obudilo pripadnost lokalni skupnosti.

Žabja vas je sicer del Novega mesta, a je dolgo časa ohranjala veliko značilnosti samostojnega naselja, vasi, kot na to opozarja ime naselja. V Žabji vasi so imeli športno in kulturno-umetniško društvo, svoje društvo prijateljev mladine pa svoje gasilce ter zelo razvito družabno življenje, katerega del je bilo tudi organizirano navijanje za košarkarje in kolesarje, saj je prav iz Žabje vasi prišla kopica izvrstnih kolesarjev in nekdanjih šampionov, kot so bili: brata Antončič, brata Mijajlovič, Srečko Vehar, Milan Eržen pa Franc Zrimšek in njegov sin Jure, ki je na evropskem prvenstvu v dirkališčnem kolesarstvu v Buttgenu na severu Nemčije leta 2002 osvojil naslov evropskega prvaka v kriteriju, po sijajnem uspehu pa so mu sokrajani na čelu z navijaško skupino Žaboni pripravili veličasten sprejem. Središče družabnega dogajanja so bili prostori krajevne skupnosti v nekdanji vojašnici v Drgančevju, ki so si jih krajani uredili s številnimi urami prostovoljnega dela in prostovoljnimi denarnimi prispevki, sami pa so zgradili tudi nogometno in košarkarsko igrišče.

Pregnani z občinskim dekretom

Bogato družabno in društveno življenje je začelo hitro zamirati, potem ko je na naslov krajevne skupnosti 12. julija leta 1994 v času županovanja Francija Koncilije z občine prišel dekret, da morajo v štirih mesecih svoje prostore zapustiti brez možnosti pritožbe zaradi namena pridobitve gospodarske dejavnosti. Naslednja leta so lahko Žabarčani le žalostno opazovali, kako novi gospodarji negospodarno ravnajo z objektom, ki je od takrat nevzdrževan žalostno propadal, medtem ko je krajevna skupnost delovala v najeti pisarni v Zadružnem nakupovalnem centru, krajevna organizacija Rdečega križa pa v zasebnih hišah aktivistk. Zadnjih štirinajst let, odkar je predsedovanje prevzela prav Marta Medle, je bil sedež krajevne organizacije Rdečega križa kar pri Medletovih doma. Vsa druga društva so kmalu ugasnila, tako kot je začela predvsem med mladimi ugašati tudi pripadnost kraju.

»Tudi plese smo imeli in Rome, ki so živeli tam blizu, smo vključili. Mladi so radi naredili kaj prostovoljno in skupaj smo držali. Starejši smo še danes zelo povezani, mladi in otroci pa ne več. Upam, da bo zdaj, ko ima naša krajevna skupnost spet svoje prostore, vsaj nekaj od tega, kar smo imeli nekoč, spet oživelo,« pravi Marta Medle, zadovoljna, da ji je po letih prizadevanj uspelo uresničiti svoj načrt.

Hišo ob cesti, kamor se bo, ko bo obnovljena, vselila krajevna skupnost skupaj s krajevno organizacijo Rdečega križa, je Marta Medle želela kupiti že pred leti od takratnega lastnika, ki pa ji je ni želel prodati, se je pa dalo lani za odkup dogovoriti z novimi lastniki. Čeprav je bila cena glede na stanje in realno vrednost približno sto let stare hiše precej visoka, Marte, ki je rojena Žabarčanka, to ni odvrnilo. Kupila jo je, da bi jo podarila svoji krajevni skupnosti, kar sicer ni mogla storiti neposredno. Formalno jo je namreč morala podariti Mestni občini Novo mesto, Krajevna skupnost Žabja vas pa jo je dobila v trajno brezplačno uporabo in upajmo, da se nekje v prihodnosti ne bo našel župan, ki bo dogovor prelomil in podarjeno hišo dal nekomu drugemu spet za nekakšno gospodarsko dejavnost.

Domači obrtniki z veseljem zraven

Da bo krajevna skupnost z novo pridobitvijo zaživela, si obeta tudi predsednik Krajevne skupnosti Žabja vas Robert Sotler. »Hišo, v kateri bo pisarna, kjer bodo poleg krajevne skupnosti tudi krajevna organizacija Rdečega križa, kuhinja, toaletni prostor ter prostor za sestanke in druženje, že obnavljamo. Veliko je prostovoljnega dela in prispevkov. Vključili so se tudi podjetniki, domačini iz Žabje vasi, ki jih zaradi dejanja Marte Medle ni treba posebej prepričevati. Zgledi vlečejo. Nihče ne odkloni, le tiste, za katere vemo, da so jih prizadeli ukrepi zaradi epidemije, pustimo pri miru. Se bodo že vključili, ko si bodo opomogli. Podi so že obnovljeni pa vrata in okna zamenjana ter del napeljav tudi. A dela je še veliko, tudi ostrešje bo treba zamenjati in urediti temelje. Tudi denarja bomo še precej potrebovali, ne le prostovoljnega dela. Upamo, da nam bo šla na roke tudi občina in da bomo uspešni na razpisu za sofinanciranje investicij v krajevnih skupnostih. Po abecedi smo med novomeškimi krajevnimi skupnostmi na zadnjem mestu, a profesorji kdaj začnejo spraševati tudi od zadnjega konca redovalnice,« o tem, kaj jih še čaka, pove Sotler, ki tudi sam obleče delovni kombinezon in pomaga pri obnovi, Marta pa doda, da ji je eden izmed obrtnikov, ko so se obrnili nanj za pomoč, odgovoril, da bi bil užaljen, če ne bi prišli k njemu.

Marta že vidi, kako se bodo tam dobivali starejši krajani, se družili in si prišli na Rdeči križ izmerit krvni tlak in sladkor. »Zunaj bomo uredili klopi in mize pa igrala, da bodo tudi mamice z otroki prišle sem in med seboj navezale stike. Vsem generacijam je to namenjeno,« se v prihodnost zazre Marta Medle.

Med drugimi pomembnejšimi pridobitvami zadnjih let se v Žabji vasi lahko pohvalijo z novimi športnimi igrišči ob Drejčetovi poti, ki so nastajala v mandatih treh predsednikov, pa tudi na področju komunalne infrastrukture je vsako leto kaj novega. V naslednjih letih krajevno skupnost čakajo trije veliki infrastrukturni projekti – prenova križišča v Žabji vasi, obnova Šentjernejske ceste in gradnja 3. razvojne osi. Žabja vas je zdaj eden izmed prometno najbolj obremenjenih predelov Novega mesta, zato krajani upajo, da jih bo obvoznica vsaj nekoliko razbremenila, povsem pa se predvsem tovornemu prometu in z njim povezanemu hrupu zaradi neposredne bližine Revoza in TPV ne bodo mogli izogniti.

Članek je bil objavljen v 14. številki Dolenjskega lista 8. aprila 2021

I. Vidmar