DL: Ekološka kmetija Kastelic - Ves čas odprti za nove priložnosti

14.6.2021 | 14:50

Jaka Kastelic s starši Ano in Alojzom

Jaka Kastelic s starši Ano in Alojzom

Jabolka so pripravljena za dostavo.

Jabolka so pripravljena za dostavo.

Jaka Kastelic je kmetijo prevzel leta 2018.

Jaka Kastelic je kmetijo prevzel leta 2018.

Na ekološki kmetiji Kastelic v ospredju sadjarstvo oz. pridelava jabolk, paradni konj je topaz – Tudi pira, ajda, ječmen ter pridelava krušnih žit – Vložena rdeča pesa za vrtce in šole – Živinoreja predvsem za pridobitev ekološkega gnojila – Z ekološko kmetijo Kukenberger do najbolj inovativnega živila

Domače jabolko. Tako se imenuje ekološki jogurt, ki je bil med letošnjimi prejemniki laskavega naziva najbolj inovativnega slovenskega živila. V sodelovanju sta ga izdelali dve dolenjski ekološki kmetiji – Kukenberger iz Gorenjih Ponikev v občini Trebnje in Kastelic z Malega Vrha v občini Mirna Peč. Gre za jogurt, izdelan iz ekološkega senenega mleka, sadni delež pa predstavlja jabolčna čežana, ki so jo iz lastnih jabolk izdelali Kasteličevi.

»To je naš prvi skupni izdelek,« pravi Jaka Kastelic, ki je od očeta Alojza leta 2018, ko je bil star komaj 23 let, prevzel kmetijo. »Idej je še veliko, edina ovira, ki ju imava s Tonijem Kukenbergerjem, pa je čas. Z njim tudi sicer odlično sodelujemo že nekaj časa, saj v povezovanju vidimo veliko prednost. Tako si pomagamo pri različnih opravilih, imamo skupno kmetijsko mehanizacijo, že nekaj let redimo tudi njihove plemenske telice, tako porabimo viške pridelane krme, predvsem pa dobimo domače, ekološko gnojilo. Povezujemo se tudi pri trženju izdelkov,« je naštel Jaka, ki je po izobrazbi agronom.

LANI OBNOVILI SADOVNJAK

Pravi, da moraš biti ves čas odprt za nove priložnosti in razmišljati o alternativni pridelavi, saj je v kmetijstvu možnosti veliko. »Če se ozrem na zgodovino naše kmetije, so se panoge zelo spreminjale, in tako tudi jaz očitno ne razmišljam prav nič drugače, kot so moji predhodniki. Moj pradedek je bil denimo vinogradnik, oče se je vrsto let ukvarjal z živinorejo oz. prirejo mleka, potem pa smo se postopoma preusmerili v ekološko kmetovanje, kjer je zdaj glavna dejavnost pridelava jabolk. Treba pa je vzeti v zakup, da ni nujno, da bo uspeh prišel takoj. Predvsem kadar se podaš v panogo, kjer se je treba naučiti ogromno novega. Takrat, in nasploh, je ključno, da vztrajaš. Da ne obupaš po prvih padcih, temveč te vzameš kot učno priložnost, se pobereš in greš dalje. Ko smo namreč leta 2002 posadili prvi ekološki sadovnjak, je bilo to za nas nekaj povsem novega, pa tudi v Sloveniji je bilo tovrstno kmetovanje precej nerazvito,« je pripovedoval.

Kasteličeva kmetija je bila namreč do leta 2009 živinorejska, po prvem sadovnjaku so tega leta zasadili drugega in začeli ekološko gospodariti na celotni kmetiji. Ta danes obsega 29 hektarjev obdelovalnih površin, ki so vse ekološke, in šest hektarjev gozda. Sadovnjaka se raztezata na dobrih štirih hektarjih, prvega so lani obnovili in vanj zasadili le topaz, po katerem so najbolj prepoznani in je med bolj priljubljenimi sortami ekoloških jabolk. Oba sadovnjaka sta opremljena s protitočnimi mrežami in pod namakanjem, okoli 70 odstotkov pa zaščitena tudi proti pozebi. Naložba v oroševanje, ki so jo izpeljali tudi s pomočjo razpisa, se je, kot pravi Jaka, verjetno povrnila že prvo leto. Skupno imajo okoli 12.000 jablan. Približno 16 hektarjev je njivskih površin, ostalo pa travniki.

Na kmetiji se ukvarjajo z več dejavnostmi, glavna je seveda pridelava jabolk. Poleg svežih jabolk imajo tudi različne izdelke iz njih, kot so jabolčni sok in kis, krhlji, čips in zdaj tudi čežano. »Druge dejavnosti so povezane s poljedelstvom oz. pridelavo in predelavo krušnih žit, iz katerih izdelujemo različne moke, kaše ali rižke, pa tudi testenine. Imamo svojo piro, ajdo, ječmen in zdaj tudi pšenico ter svoj luščilec za piro, s katerim opravimo veliko uslug tudi za druge, in mlin za žita. Kar zadeva zelenjavo, zanjo vsako leto namenjamo iste površine, potem pa je vse odvisno od letine. Če je dobra in imamo veliko pridelka, viške prodamo, sicer jo imamo le zase. Namensko za vlaganje sejemo le rdečo peso, ki jo prodajamo okoliškim vrtcem in šolam. Leto 2016, ko je bila velika pozeba, smo sezono rešili prav z rdečo peso, vložili smo jo okoli pet ton. Zadnja panoga pa je, kot že omenjeno, živinoreja. Krave so v hlevu svobodne in imajo na voljo vseskozi tudi izpust iz njega. Nastil je globok, tako da vedno ležijo na čistem in suhem. Prost način reje smo imeli tudi, ko smo še imeli prirejo mleka,« je orisal Jaka.

ZAUPANJE KUPCEV KLJUČNO

Družina Kastelic pri trženju že vseskozi neguje osebni stik in zaupanje kupcev. Imajo lastno domačo trgovinico, kjer prodajajo svoje izdelke, ki jih lahko najdete tudi v več različnih manjših trgovinah, večino prodaje pa predstavljajo naročila kupcev in dostave v Novem mestu in Ljubljani. V prestolnici so vsak četrtek popoldne tudi na tržnici. »Lansko jesen smo na noge postavili tudi spletno trgovino, kar se je v tem koronskem času pokazalo za zelo dobro rešitev. V sklopu te smo začeli tudi z dostavo do vrat na območju poštnih številk 8000 in 1000, več trenutno časovno ne zmoremo,« je dodal in ob tem opozoril, da se kupci še vedno premalo zavedajo, kaj pri nas pomeni certifikat o ekološki pridelavi. »Slovenija je država z zelo strogimi omejitvami in zahtevami za ekološko kmetovanje, med bolj strogimi v Evropi in najbrž tudi v svetu. To seveda ni nič narobe, tudi sam bi rad jedel kvalitetno in zdravo hrano, je pa sporno, ko pridemo na trgovske police, kjer se enačimo s tujimi ekološkimi pridelovalci, ki pa še zdaleč niso v istih okvirih kot mi. V Italiji se denimo pri ekološki pridelavi jabolk pogovarjajo od 70 do 90 ton letnega pridelka na hektar, pri nas pa o 25 tonah na hektar. Vsi pa imamo znak ekološko in s trgovci začnemo na istih pogajalskih temeljih.«

KMETIJA JE LAST GENERACIJ

Nepogrešljivi so s svojimi bogatimi izkušnjami in pridnimi rokami njegi starši – Alojz in Ana, tudi oni so redno zaposleni in zavarovani na kmetiji. Jaka meni, da je očetova odločitev, da mu tako mlademu preda kmetijo, zelo pomembna z vidika razvoja kmetije, saj imajo mladi veliko svežih idej, kaj bi lahko naredili ali spremenili ter tako dodali kmetiji neko dodano vrednost. »Se pa moramo zavedati, to mi je posredno namignil tudi oče, da kmetija ni moja last in niti ni bila njegova, temveč je last generacij. Uradno sem sicer lastnik, ampak še vedno bo šla nekomu naprej, tako da sem jo dejansko dobil le v upravljanje. Moja naloga je, da jo ohranim, ji dodam svoj delež oz. nadgradim in jo naprej predam svojim naslednikom. Kmetija ni z danes na jutri, je proces oz. način življenja, s katerim živiš!« je prepričan 25-letni Jaka Kastelic.

Članek je bil objavljen v 13. številki Dolenjskega lista 1. aprila 2021

M. Žnidaršič,
Foto: osebni arhiv družine Kastelic

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava