DL: Starostno upokojevanje - Kdo po 40 letih noče v pokoj?

21.5.2021 | 14:45

Težko si je zamisliti, da bi si delavci v gradbeništvu ali proizvodnji, ki vsa leta trdo delajo, želeli biti v službi še po izpolnjevanju pogojev za starostno upokojitev. (Foto: L. M.)

Različni odzivi na potezo sindikatov, ki so dali v ustavno presojo zakonske člene glede upokojevanja delavcev, ko dosežejo pogoje za starostno upokojitev – US zadržal ukrep – Sindikati: diskriminacija na starostni osnovi – GZS, OZS, ZDUS: šlo bi za dogovor med delavci in delodajalci, kar je že zdajšnja praksa

Ne glede na to, kakšno službo opravljamo, je jasno, da enkrat pride čas za upokojitev. Večina delavcev se v štiridesetih letih delovne dobe utrudi in komaj čaka, da izpolni prve pogoje za upokojitev, kot je starostna upokojitev, so pa tudi taki, ki bi delali še dlje, celo v nedogled, ne ozirajoč se na to, ali so še sposobni in kos zahtevam ter potrebam delodajalca, in ali zaradi tega mladi ostajajo brezposelni. Prvi praviloma prihajajo iz gospodarstva in proizvodnje, drugi bolj iz javne uprave.

Aktualna Vlada RS je učinkovit in nujen ukrep na trgu dela videla v zakonodajnih spremembah dveh členov zakona o delovnih razmerjih in zakona o javnih uslužbencih, ki jih je sprejela v 7. protikoronskem zakonu. Nanašajo se na ureditev upokojevanja starejših delavcev z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev.

Razlika je, ali nekdo 40 let dela npr. v neki službi v javni upravi, torej vseskozi v pisarni, ali pa opravlja težka fizična dela v mrazu, dežju ...

Vlada poudarja, da ne gre za »prisilno upokojevanje«, kar opozarjajo sindikati, ampak za redno upokojevanje tistih, ki izpolnijo pogoje za starostno upokojitev. A Konfederacija novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost je podala zahtevo za ustavno presojo odločb, Ustavno sodišče RS pa je začasno zadržalo izvajanje členov zakona, kar pomeni tudi učinkovanje že vročenih odpovedi o zaposlitvi, ki so bile izdane. Kako se bo zadeva razpletla, še ni znano.

SINDIKAT: VTIKANJE V SISTEMSKE ZAKONE

Sekretar območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje Igor Iljaš pove, da je sindikate zmotilo, ker je ves čas sprejetja PKP zakonov dialog med sindikati, vlado in delodajalci zelo omejen, da gre vse hitro in ni veliko usklajevanja.

Igor Iljaš

»Odziv sindikatov je bolj revolt na to, ker se država vtika v sistemske zakone, ki so bili del socialnega dogovora med delodajalci, sindikati in državo. Tu gre za poseg v Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Prej je delodajalec po zakonu imel možnost, da delavca, ki ne da odpovedi, pozove k upokojitvi, zdaj pa bi delodajalec lahko sam na SPIZ pridobil podatke o pogojih za upokojitev in bi lahko začel postopek odpovedi iz poslovnega razloga,« razlaga Iljaš.

Poudari, da če gre za dogovor obeh strani, problema ni, drugače je, če gre za enostranske odpovedi. Mnogi delavci bi radi dosegli oba pogoja za upokojitev, ne le starostnega, če je le delovno okolje in delo primerno. Glavni razlog so seveda mizerne pokojnine, ki lahko znašajo le malo čez 500 evrov. »Realnost pa je taka, da v glavnem vsaj v proizvodnji, kjer je težko delo, delavci komaj čakajo, da dosežejo prve pogoje za upokojitev. Če so na kakih odgovornih funkcijah, pa že zdaj s soglasjem delodajalca običajno delajo dlje,« pove.

ODPRAVNINA LEPA

Iljaš opozori, da bi nove zakonske spremembe lahko prekinile lani vpeljano možnost, da upokojenec lahko še dela in dobi plačo in 40 odstotkov pokojnine. Boji se tudi, da zaradi sprememb ne bi bilo večjega zaposlovanja mladih. »Delovne sile pri nas trenutno v naši regiji bolj kot ne primanjkuje. Izkušnje pa kažejo, da si mladi hitro premislijo in hitro menjajo službe zaradi boljšega zaslužka, skratka, se kar znajdejo,« pove.

Sindikalist kot edino pozitivno stvar pri vsem vidi v tem, da je odpoved iz poslovnega razloga ovrednotena z odpravnino, ki je pri starejših delavcih, še zlasti takih, ki so večji del delovne dobe vztrajali pri enem delodajalcu, kar visoka. Znaša lahko tudi deset tisoč ali več.

»To je tisti pogoj, ki je v danih okoliščinah marsikaterega delodajalca v gospodarstvu odvrnil od takega upokojevanja. Sicer pa je že ZUJF imel tako varianto za javne uslužbence,« spomni Iljaš in doda, da se po kolektivni pogodbi tudi v našem koncu v nekaterih firmah dogaja, da dobi, če ima delavec pogoje za upokojitev in se upokoji v treh mesecih, višjo odpravnino.

IŠČEJO IN ODPOVEDUJEJO?!

Po njegovih informacijah se na območju, ki ga pokriva njihov sindikat, upokojevanje po novih spremembah še ni dogajalo. »Če je bilo, pa je bilo dogovorno. Večji delodajalci, ki obratujejo ves čas krize, npr. iz gospodarstva, proizvodna podjetja in trgovina, imajo ob tem lahko sočasno problem – če ves čas iščejo delavce za neko delovno mesto in dajejo obenem odpovedi iz poslovnega razloga. To bi šlo na sodišču verjetno težko skozi,« opozarja.

Na bumerang, ki so ga sindikati dobili, češ da če tako vneto nasprotujejo upokojevanju in se očitno zavzemajo za zvišanje meje za upokojitev, čemur so v preteklosti nasprotovali, Ilijaš odgovarja, da še vedno zagovarjajo, da se gre ob izpolnjevanju prvih pogojev v pokoj. »A če je že dana možnost, da si lahko delavec poviša pokojnino, ne vem, zakaj bi komu to branili,« meni.

POMOČ MLADIM

Vladne spremembe pa drugače razlagajo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in Gospodarski zbornici Slovenije. Menijo, da gre s starostnim upokojevanjem za uravnoteženje pravic delodajalcev in zaposlenih, da se obe strani dogovorita o nadaljevanju dela ob izpolnjevanju pogojev za upokojitev.

Prepričani so, da bo, če bo delodajalec izkušenega in dobrega delavca še potreboval, ta gotovo ostal v delovnem razmerju, sicer pa je to priložnost za zaposlovanje mladih, ki tako dobivajo nove možnosti za zaposlitev doma in zmanjšujejo njihov odhod v tujino. Samo lani je iz Slovenije v tujino odšlo skoraj štiri tisoč mladih, covidna kriza pa bo razmere na trgu dela še poslabšala. Treba je tudi vedeti, da bi delavec ob izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev pogosto izgubil zaposlitev, tako pa dobi odpravnino.

VEČINA RADA V POKOJ

Direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine Tomaž Kordiš meni, da bi se ob vladnih spremembah pri upokojevanju tako delodajalec kot delavec dogovarjala, kadar delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, torej praviloma pri starosti 60 let in doseženi 40-letni delovni dobi.

Tomaž Kordiš

»V naši regiji je v gospodarstvu največ zaposlenih v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Ob izpolnitvi pogojev za upokojitev se delavci tudi upokojijo,« pove o dosedanji praksi. Meni, da razlike med gospodarstvom in javnim sektorjem oz. javno upravo, torej med delavci, ki so 40 let za tekočim trakom, za volanom, v delavnicah, tovarnah, gostinskih obratih ali v pisarnah, šolah, raznih javnih ustanovah, seveda so.

Kordiš poudari, da obdobje robotizacije, avtomatizacije in digitalizacije zahteva vedno nove kompetence zaposlenih in z novimi tehnologijami v vseh dejavnostih potrebe po mladih v regiji naraščajo. Na vprašanje, ali v načrtovanih spremembah Vlade RS vidi tudi povečanje zaposlitvenih možnosti za delovno sposobne, stare nad 50 let in več, ki so trajno nezaposljivi tudi zato, ker se jih delodajalci bojijo vzeti v službo, ker potem, ko dosežejo pogoje za starostno upokojitev, ne odidejo, odgovarja, da je vse odvisno od kompetenc.

»Kompetence omogočajo posamezniku, da uspešno izvaja delovne naloge in rešuje probleme na določenem delovnem mestu ali področju. Zaposleni, starejši od 50 let, ki ima potrebne kompetence, je zaposljiv in ga bo delodajalec zaposlil,« je prepričan Tomaž Kordiš.

V GLAVNEM DOGOVOR

Direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Novo mesto Emilija Bratož poudari, da zagovarjajo dejstvo, da so pogoji za upokojevanje izpolnjeni, ko delavec dopolni 65 let starosti in doseže 40 let delovne dobe.

»Torej upokojevanje ni neka prisila. Tako jo imenujejo tisti, ki si jemljejo pravico, da bi v delovnem razmerju kar ostali, ne glede na to, da mlajši čakajo na delovna mesta. Ni vsako delovno mesto tako, da doprinaša k delovnim rezultatom posameznika in podjetja v taki meri, da bi bilo delovno razmerje nujno podaljševati z eno »nepogrešljivo« osebo. Če to dejansko je, ima delodajalec kljub novemu členu v PKP 7 možnost podaljšati delovno razmerje z njim, vendar z novo pogodbo o zaposlitvi,« pove.

Samostojni podjetniki in direktorji družb podjetij v svoji lasti morajo seveda misliti preudarno in imajo pravico odločati o zaposlovanju, številu delavcev, ki jih potrebujejo, in o delovnih razmerjih, kot jih podjetje zmore, ob finančno uspešnem poslovanju. »Drugače je verjetno v javnih podjetjih in državni upravi, kjer so ekipe zaposlenih manj dinamične in tudi odpuščanje ali ni bilo v navadi ali ga je bilo zakonsko ustrezno težko izvajati,« je jasna Bratoževa, ki poudari, da je bilo tudi do zdaj vsaj v podjetjih obrtnikov in podjetnikov upokojevanje dogovorno, v določenih primerih načrtovano že dve leti vnaprej, skladno z izpolnjevanjem pogojev glede na veljavni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Emilija Bratož

MOŽNA DELNA ZAPOSLITEV

Ključen je obojestransko vzajemen odnos med zaposlenim in delodajalcem, kar je bila že zdaj praksa ob normalni komunikaciji in odnosu. Gre samo za to, da interes zaposlenega ne more nadvladati delodajalčevega. Bratoževa pove, da je bilo že do zdaj upokojevanje načrtovano, poskrbljeno za odpravnino, skladno s pogoji, ki jih je delavec izpolnjeval.

»Če se zgodi, da je treba ob prehodu v pokoj določenega zaposlenega še poskrbeti za mentorstvo ali morebitno nadaljnje sodelovanje, je mogoče skleniti pogodbo o delni zaposlitvi. Več primerov je takih, da podjetniki sami želijo zadržati 25 odstotkov delovnega razmerja in 75 odstotkov še delajo in plačujejo prispevke, o čemer pa se seveda 'dogovorijo' sami s sabo in z delodajalcem ali z novim direktorjem,« pravi Bratoževa.

Res pa je tudi, da v skoraj vseh inovativno in razvojno usmerjenih podjetjih dovolj zgodaj oblikujejo in krepijo mlade ekipe, pri čemer starejše strokovnjake zadržijo kot mentorje ali pa jim poverijo drugačne naloge. Proces zaposlovanja in delovanja je zelo fleksibilen. Takega v javnih podjetjih morda ne poznajo ali ni tako nujen, kot je v gospodarstvu.

RAZLIKA, KJE DELAŠ

Direktorica OOZ Novo mesto pri upokojevanju vidi razlike med gospodarstvom in javnim sektorjem. Težko si predstavlja, da bi nekdo, ki je oddelal svojo delovno dobo na fizično napornih delovnih mestih, enako zavzeto in goreče želel početi ta dela še nadaljnjih nekaj let, ob zasluženi pokojnini.

»Morda se preusmeri na delno pogodbeno izvajanje manjšega obsega del, delno pa se upokoji. Torej skladno s PKP 7, ki je zdaj po mnenju sindikatov sporen. Gospodarstvo ta način uporablja že nekaj časa in na obrtno-podjetniški zbornici smo zadovoljni, da podjetnikom zakonodaja dovoli ohraniti podjetje, ob delni upokojitvi. To zagotavlja lažji prehod iz aktivnega statusa v status uživalca pokojnine – tako za delavce v delovnem razmerju kot za samozaposlene osebe, družbenike gospodarskih družb in kmete, ki so izpolnili pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine,« pove Bratoževa.

Meni tudi, da je sprememba zakonodaje dobrodošla za manjšo bojazen zaposlovanja ljudi, starih med 50 in 65 let, le da je bila morda premalo obravnavana med vsemi pogajalci in sindikati, ki so nedvomno imeli občutek, da so ob tem imeli premalo besede, da bi se zavzeli za delavce z njihovega zornega kota, in da se sprememba ne bi zgodila kar čez noč s hitrimi enostranskimi odpovedmi.

UPOKOJENSKA DELA

Emilija Bratož pa ima še zanimiv predlog. Zaradi »viharja« ob starostnem upokojevanju, pa odprtih demografskih vprašanjih in ker smo na repu evropske lestvice aktivnosti starejših, v zbornici predlagajo, da bi bil zavod za zaposlovanje ali kakšen servis za posredovanje dela usmerjen tudi na transparentno objavo delovnih mest za starejše ljudi in upokojence, po vzoru razpisov za študentska dela.

«Torej ne za redna razmerja, temveč za krajši delovni čas od polnega, kot ga že dopušča zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Tako bi imel upokojenec možnost delati tudi po (delni) upokojitvi, vendar ne nujno v podjetju, kjer je delal prej, če za to ne bo soglašanja,« pravi Bratoževa.

Članek je bil objavljen v 10. številki Dolenjskega lista 11. marca 2021

Besedilo in foto: Lidija Markelj