DL: Kandija - Z bagrom nad bogato zgodovino

15.5.2021 | 18:40

Kasteličeve hiše v Kandiji ni več, njeno usodo bo doživela tudi Murnova, ki za zdaj še stoji. (Foto: I. Vidmar)

Vsaka stvar je za kaj dobra, pravijo. V Kandiji ni več nekdanje Kasteličeve hiše, smo pa Novomeščani tako dobili nov razgled. (Foto: Branko Babič)

Kasteličeve ni več, njeni usodi bo sledila tudi Murnova – Kandija je odslužila svoje – Hiše ob prometni državni cesti zapuščene propadajo, saj so nezanimive tako za bivanje kot poslovno dejavnost

Natančno šest let po tistem, ko so se gradbeni stroji lotili Mitnice, najstarejše in simbolno najpomembnejše stavbe v Kandiji, sta na drugi strani ceste padli še dve zgradbi, Kasteličeva hiša, ki je nosila hišno številko Kandijska cesta 28, in hiša s hišno številko Resslova 1a, za rušenje pa je predvidena tudi sosednja Murnova hiša. Kandija počasi spreminja podobo, ki ji jo je nekoč dala pomembna vloga južne vstopne točke v mesto.

Kandija je bila nekoč ugledno naselje na desnem bregu reke Krke nasproti Novega mesta, katerega del je danes. Nastala je ob vhodu v mesto, ob nekdanjem mostu, na katerega je do leta 2015 spominjala le še zanemarjena in propadajoča stavba Mitnice, najverjetneje najstarejša stavba v Kandiji. V Kandiji so se nekoč ustavljali prišleki, da bi se, preden so čez most vstopili v mesto, odpočili, okrepčali, spočili in nakrmili konje. O nekdanjem pomenu in položaju Kandije še danes pričajo pročelja kandijskih hiš, ki kljub propadajočim fasadam dajejo vedeti, da so bile to nekoč ugledne stavbe, skoraj tako kot tiste na Glavnem trgu, danes pa jih je večina v zelo slabem stanju in prav nič ne kaže, da žalostni usodi Mitnice in Kastelčeve in Murnove hiše ne bodo kmalu sledile še nekatere stavbe, v katerih živi le še nekaj starejših ljudi, pa tudi poslovna dejavnost je v tem delu mesta skoraj povsem zamrla.

Vsaka hiša v Kandiji ima svojo zgodovino. Kasteličevo hišo je leta 1891 kupil Franc Kastelic mlajši, nekdanji župan občine Šmihel - Stopiče, ki je imel v pritličju trgovino z železnino. Ko je bil zgrajen Kandijski most in opuščen stari most na izteku Resslove oz. Pugljeve ulice, je zgradil novo hišo na vstopu na Kandijski most in tudi tam odprl trgovino z železnino. Napis je še ohranjen na fasadi z mostne strani. Objekt je ostal v lasti družine Kastelic do leta 1961, ko je bila nacionalizirana parcela, leta 1963 pa še stavba z izjemo pritličnega stanovanja. Leta 1994 je bil nacionaliziran del stavbe vrnjen družini Kastelic. Hiša je bila v zadnjem stoletju znana po kletnem trgovskem lokalu, t. i. železnini, ki jo je vodila družina Kastelic in je po njej nosila tudi ime. Kastelic je prišel v Novo mesto kot kramar in se razvil v uspešnega trgovca. Trgovina z železnino je bila v Kasteličevi hiši v Kandiji tudi po vojni, v nadstropju pa so bili različni projektivni biroji.

Murnovo hišo je leta 1896 kupil France Murn, po katerem je hiša dobila ime. Leta 1961 je bilo nacionalizirano zemljišče, leta 1970 pa še kletni poslovni prostor. Leta 1991 je bila hiša po denacionalizaciji vrnjena družini Murn. Tudi Murnova hiša je imela v kleti trgovski lokal. V njem je bila od leta 1893 do 1942 lectarija, v kateri se je z medarstvom in svečarstvom ukvarjal Franc Murn. V literaturi se omenja tudi trgovina s čevljarskimi in športnimi potrebščinami. V povojnem času so bile v objektu tudi delavnica tapetnika in dekoraterja Mihe Purebra, turistična agencija ter prodajalna sadja in zelenjave.

Stavbna zgodovina obeh hiš je zelo kompleksna, gre za raščeni arhitekturi, zadnja podoba obeh hiš je s konca 19. stoletja. Kastelčeva in Murnova hiša sta bili že dolga leta v zelo slabem stanju, želje po obnovi, ki bi bila najbrž nekajkrat dražja od novogradnje, pa ni bilo nobene. Novi lastnik treh omenjenih hiš se jih je tako odločil podreti, za kar je, razen za Murnovo hišo, pridobil vsa potrebna soglasja in dovoljenja. Na njihovem mestu naj bil zrasel nov objekt v enakih gabaritih in podobi, kot so bile stare stavbe. Kletni del naj bi bil namenjen garažam, nadstropja pa stanovanjem z enim najlepših razgledov v mestu.

Kandija tako vztrajno propada, za propad pa je kriv predvsem gost promet na državni cesti, ki je pravzaprav edina povezava med vzhodnim in zahodnim delom mesta. Kandija nekoč ni bila del Novega mesta, bila je le neke vrste predmestje oziroma naselje ob vhodu v mesto. Z dvema gradičema in številnimi gostilnami s prenočišči pa je bila izjemno živahen kraj, kjer so bili rojeni oziroma so živeli številni pomembni Novomeščani, med drugimi olimpionik Leon Štukelj, akademik Marjan Mušič, politik Fran Šuklje, novomeški župan in gostilničar Štembur in znani advokat in narodnjak dr. Jožef Rozina.

Članek je bil objavljen v 9. številki Dolenjskega lista 4. marca 2021

I. Vidmar