DL: Komunalni prispevek - Prekupčevalci parcel na pohodu

13.5.2021 | 14:50

Krški svetniki so največ časa posvetili komunalnemu prispevku. (Foto: P. P.)

Občina Krško sprejela nov odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo – V razpravi še osnutek odloka o subvencioniranju komunalnega prispevka – Le za mlade družine?

Na prejšnji seji občinskega sveta je krške občinske svetnike precej razburila informacija, da se bo morda povišal komunalni prispevek v občini. Čeprav je mag. Blaž Malenšek, direktor novomeškega podjetja Espri, ki je pripravilo elaborat za odlok o komunalnem prispevku, pojasnil, da bi bil ta še vedno bistveno nižji, kot je v majhni občini Apače, so nekateri svetniki spomnili, da so imeli najnižji komunalni prispevek v državi kot kompenzacijo za degradacijo širšega območja, v katerem bo v prihodnjih letih zgrajeno odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO).

Sicer pa naj odlagališče z nuklearko vred vzamejo kar v Ljubljano, so pristavili nejevoljni svetniki. Nekateri, tudi župan mag. Miran Stanko, je bil med njimi, so mirili duhove, češ da bodo do prihodnje, februarske seje že poiskali rešitev. Vse kaže, da so jo res našli, saj so pretekli četrtek sprejeli osnutek odloka o subvencioniranju komunalnega prispevka.

Do subvencije naj bi bili upravičeni tisti, ki v krški občini prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje z gradnjo novega objekta ali rekonstrukcijo obstoječega. Kot je pojasnil Mitja Kožar, vodja oddelka za urejanje prostora in varstvo okolja, je za mlade in mlade družine predvidena subvencija v višini 80 odstotkov odmerjenega zneska komunalnega prispevka oz. do največ 5000 evrov.

Za bolj ohlapna pravila so se zavzeli že na odboru za okolje in prostor. Kot je povedala njegova predsednica Nuša Somrak (SLS), predlagajo, da bi starost upravičencev dvignili na 40 let, tako kot velja za mlade prevzemnike kmetij. Podobno predlaga odbor za krajevne skupnosti, ki ga vodi Vlado Grahovac (SLS), medtem ko je Aleš Zajc (SMC) proti vsaki starostni omejitvi, saj bi bilo to glede na dolgoletno prakso diskriminatorno. »Potem ne bi naredili tistega, kar smo obljubili na prejšnji seji. Pomembno pa je, da gre za prvi nakup,« je poudaril.

Jože Olovec (SDS) je podprl Zajca in se pri tem zavzel tudi za ustrezno davčno politiko, ki bi preprečevala nakup parcel na (dolgoletno) zalogo, s čimer se umetno dviguje cene parcel. Lastnike parcel pa naj bi s tem prisilili, da bi jih ponudili trgu. »V Leskovcu ni več parcele izpod 50 evrov za kvadratni meter, kar je za naš standard občutno preveč,« je povedal.

Župan Stanko je pojasnil, da so skušali s subvencijami izničiti tisto, kar sicer morajo postoriti po veljavni zakonodaji. »Pri odloku o komunalnem prispevku smo šli na minimum, a ideja je, da bi ga še malo 'prebijali' s subvencijami. Subvencije pa morajo biti na nekaj vezane, in mi smo se odločili, da jih vežemo na mlade družine. Za te je veljaven kriterij starost do 30 let. A predlog je bil, da bi zvišali starost na 40 let, kot velja tudi za mlade prevzemnike kmetij. Zelo neugodno pa bi bilo, da nekdo, ki kupuje te parcele in gradi hiše za trg, za te dobi subvencioniran komunalni prispevek. Takih imamo kar nekaj in se ve, kdo so ti. To je mogoče dober mehanizem, s katerim lahko preprečimo take špekulacije. Pri nakupih zemljišč se namreč pojavljajo vedno ista imena, ljudje, ki prihajajo iz drugih krajev, ki se s tem ukvarjajo kot posel, kupujejo parcele in jih prodajajo. Ta trg je res neurejen, a dvomim, da bomo lahko kot občina kaj naredili. Občina ima tukaj majhen domet. Nekaj smo poskusili z nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč. Nekaj primerov smo ovadili tudi policiji, ker je šlo očitno za špekulacijo,« je stališče uprave pojasnil župan.

Stanko je kot primer navedel, da so, ko je občina objavila, da bo na Polšci gradila komunalno infrastrukturo, prekupčevalci takoj pokupili zemljo od kmetov, in ko je prišla zraven občina, ni bilo več kaj kupiti. »Mi smo zgradili kanalizacijo in ceste in jim dvignili cene. Res je, cene zemljišč so narasle na 60, 70 in tudi 80 evrov za kvadratni meter.«

Članek je bil objavljen v 9. številki Dolenjskega lista 4. marca 2021

Pavel Perc