DL: Gregor Strasbergar, Mrfy - Tega ne bi rad počel vse življenje

11.5.2021 | 11:40

Mrfy so kitarist Tomaž Zupančič, pevec Gregor Strasbergar, bas kitarist Lenart Merlin in bobnar Rok Klobučar. (Foto: I. Vidmar)

Mrfy so kitarist Tomaž Zupančič, pevec Gregor Strasbergar, bas kitarist Lenart Merlin in bobnar Rok Klobučar. (Foto: I. Vidmar)

Gregor Strasbergar in njegovi fantje (foto: arhiv Mrfy)

Gregor Strasbergar in njegovi fantje (foto: arhiv Mrfy)

Zgodovinska fotografija s prvega nastopa v atriju LokalPatriota še z Domnom Bohtetom (levo) na basu. (Foto: I. Vidmar)

Zgodovinska fotografija s prvega nastopa v atriju LokalPatriota še z Domnom Bohtetom (levo) na basu. (Foto: I. Vidmar)

Gregor Strasbergar

Gregor Strasbergar

Mrfače, kot jim pravijo nekateri novomeški prijatelji, lahko pogosto slišimo na radiu, pa tudi med videospoti na nacionalni televiziji se velikokrat znajdejo. Čeprav je od njihove plošče minilo že kar nekaj časa, se o tem, kaj pripravljajo, ve bolj malo.

Že takoj po svoji prvi plošči, ki je izšla septembra leta 2018, je novomeška indie rock skupina MRFY začela pripravljati novo ploščo, čemur so se fantje intenzivneje posvetili lani in letos. Lani spomladi so se med prvo ustavitvijo javnega življenja za dva meseca zaprli v studio Boruta Antončiča v Praprečah in v mehurčku ustvarjali in snemali nove skladbe. Zdaj delo nadaljujejo s producentom Žaretom Pakom, ki ogromno sodeluje tudi s skupino Dan D. Ko bo mogoče, nameravajo oditi še za en teden v studio v Italijo in tam posneti še dve ali tri skladbe. Plošča naj bi izšla jeseni, če jo bo tedaj mogoče tudi primerno javno predstaviti. »Proces ustvarjanja nove plošče traja že zelo dolgo, a mislim, da bo prinesel veliko pozitivnih izidov,« pravi frontmen skupine Mrfy Gregor Strasbergar.

Glasba bo drugačna

»Glasba na novi plošči bo precej drugačna. Še vedno bo to Mrfy, a bo to več različnih dimenzij Mrfyja. Če se je zdaj v skladbah zgodilo zelo veliko nečesa, nekih različnih razpoloženj, bo zdaj taka cela plošča. Posamezne skladbe bodo bolj osredotočene na bistvo. Nekaj skladb bo sicer takih, kakršnih ste vajeni, druge pa bodo trše, mehkejše ali pa bodo šle bolj na pop ali celo v plesno smer. Je pa res, da še ne vemo, katere skladbe bodo na plošči, zagotovo pa bo pestro,« pravi Gregor in ne dopušča dvoma, da na izbor skladb nikakor ne bo vplivalo, ali bodo to skladbe, ki se bodo vrtele na radiu. »O tem do zdaj nismo razmišljali, pa so še vsako skladbo, ki smo jo naredili, vrteli. Ko delamo glasbo, ne razmišljamo, kdo bo to poslušal, pred sabo nimamo specifične publike. Ko delamo glasbo, razmišljamo, kaj se nam dogaja, se igramo, eksperimentiramo, se zabavamo, izražamo čustva. Ne razmišljamo, komu bomo ugajali, komu bo to všeč, da nas bo vrtel. Ko skladbo pozneje obdelujemo, skušamo iz nje odstraniti balast in izluščiti sporočilo, kolikor je le to mogoče. Ampak kot je rekel Blaise Pascal: To pismo je bilo tako dolgo, ker nisem imel časa, da bi napisal kratko. Zdaj imamo čas in bo v naših skladbah manj balasta,« pojasnjuje kreativni proces ustvarjanja nove plošče.

Skupino Mrfy sta pred šestimi leti sestavila 'stara' glasbena prijatelja Gregor Strasbergar in Domen Bohte, ki sta pred tem skupaj muzicirala pri srednješolski skupini Crossfire, s katero sta nastopila tudi na Rock Otočcu, in tudi na Televiziji Slovenija ju je bilo slišati in videti, pozneje pa sta kilometrino na številnih nastopih nabirala s skupino Greg & Domine. Ko sta sestavljala Mrfy, sta vanjo povabila topliškega kitarskega raziskovalca Tomija Zupančiča in bobnarja Roka Klobučarja, in kreativni proces se je lahko začel. V primerjavi s prej omenjenimi zasedbami se Mrfy ni ukvarjal s preigravanjem skladb drugih avtorjev, ampak so se fantje osredotočili na lastno glasbo. Že prvi nastopi v domu krajevne skupnosti Regrča vas in v atriju LokalPatriota so obetali, a jih je ob koncu počitnic zapustil Domen Bohte, ki je odšel na študij džeza na Nizozemsko na konservatorij Prins Claus v Groningenu, čez čas pa je na njegovo mesto prišel Lenart Merlin.

V svojem ritmu

Širše slovensko občinstvo so fantje nase opozorili na začetku leta 2017, ko so zmagali v drugi sezoni oddaje TV Slovenija V svojem ritmu, ki mladim glasbenim talentom v izziv daje priredbe ljudskih ali opernih napevov v njim lastnem žanru. Mrfy so si zmago priigrali z rockovsko priredbo ljudske pesmi Zrejlo je žito. Malo pred tem, decembra 2016, so izdali svoj prvi singel Klic, in aprila 2017 še drugega, Always (Če te najdem). S singli, ki so jih začeli vrteti tudi na nekaterih radijskih postajah, so nadaljevali do septembra 2018, ko je pri založbi Sonic Tribe izšel njihov prvi album Story. S svojo glasbo so se večkrat odpravili na turneje po Sloveniji, nazadnje leta 2019 na turneji Top Mont Tour in Save the Puffins, istega leta pa so se na odru družili z znano britansko skupino Skunk Anansie. Tako kot večini drugih bendov se leto 2020 ni izteklo po načrtih in lanska zgodba brez nastopov v živo se nadaljuje tudi letos.

Skladbe skupine Mrfy, kot pravi Gregor Strasbergar, nastajajo različno. »Najprej je nič in potem je komad,« pravi in se smeje, »včasih komad naredim sam, včasih pa se rodi med 'jamanjem'. Mi zelo veliko 'jamamo'. Včasih pa vzamem kitaro v roke in nekaj mijavkam, ideje padajo, grem na računalnik in skladam. To je začetek. Temu sledi ogromno skupinskega preigravanja. Besedilo pa potem dodajam spet sam.« Ampak na koncu se na SAZAS najde kot avtor besedila Gregor Strasbergar, glasbe pa Mrfy.

Po Edwardu Aloysiusu Murhpyju

Čeprav ime Mrfy, ki sicer ne pomeni nič, povzeli pa so ga po ameriškem inženirju Edwardu Aloysiusu Murhpyju, znanem po svojem zakonu Če lahko gre kaj narobe, bo narobe tudi šlo, in precej njihovih skladb nosi angleška imena, pojejo izključno v slovenščini in tako bo tudi naprej, čeprav Gregor pravi, da bi si želel nekoč napisati dobro skladbo tudi v angleščini, da bi šlo njegovo sporočilo še kam drugam. »V slovenščini so vse besede, ki jih čutiš, v katerih razmišljaš, se v njih razjeziš, izražaš močna čustva.«

Gregor Strasbergar se je na glasbeno pot podal že zgodaj. Najprej se je učil igrati na klaviature, na sintesajzer, vendar je več prostega časa posvečal športu, tenisu, ki ga je treniral do četrtega letnika srednje šole, športne gimnazije. »Doma smo vedno prepevali. Vedno sem imel rad glasbo. Ko sem bil majhen, so mi kupovali cedeje. Božiček mi je prinesel ploščo dua Murat & Jose V besedi je moč, bratranec pa mi je dal ploščo Trnow stajl od Klemna Klemna, na kateri je komad Keš pičke, pa so mi jo vzeli, ko so slišali, kaj poslušam. Prvo kitaro sem dobil v šestem razredu osnovne šole in potem smo s sošolci sestavili bend. Nismo delali svoje glasbe, bolj smo preigravali glasbo, ki nam je bila všeč, in se zafrkavali,« se začetkov spominka Gregor.

Ata Gregor in ostali

Ko je nastajal Mrfy, je bil za preostale člane Gregor pravi ata, saj so od njega mlajši tri ali štiri leta, on je bil študent, oni pa še srednješolci. Zdaj te razlike ni več čutiti. Ko so se pogovarjali, jim je dal jasno vedeti, da bo to resna stvar, da se bo treba temu podrediti, da bo treba trdo delati. Strinjali so se in tako je tudi bilo in je tudi še danes, čeprav ob glasbi fantje tudi pridno študirajo.

Edini resen nastop so imeli lani v Kinu Šiška, ko so nastopili v prazni dvorani na spletnem koncertu z vstopnino. »Bila je težava, da ni bilo občinstva. Najhuje je bilo med komadi. Ko si na odru pred ljudmi, komuniciraš z njimi. Pribiješ kakšno foro in dobiš aplavz in greš potem naprej. Tako pa sem kar obstal in se spraševal, kaj pa naj zdaj. Ko smo igrali, je bil dober občutek. Bilo je, kot bi igral v studiu in si hotel biti čim boljši, obenem pa si vedel, da te ljudje nekje gledajo. Ampak vseeno ne bi rad na ta način delal do konca življenja. Naj se to že enkrat neha,« o koncertu v Kinu Šiška razpreda Gregor Strasbergar.

Članek je bil objavljen v 7. številki Dolenjskega lista 18. februarja 2021

Igor Vidmar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava