DL: Obsojeni na usihanje sočutja?

9.5.2021 | 12:10

Tamburaški orkester Dobreč je v projektu nastopil pred gradom Gradac,  drugače je pred zgradbo in v okolici večino časa malo človeškega vrveža  (na sliki). »Tako kot vse več kulturnikov prehaja v druge poklice ali v  industrijo zabave, vse več mladih Belokranjcev odhaja v druge regije,«  so tudi o razlogih za tako zatišje zapisali v projektu Kje ti je kultura  in tako  mogoče že napovedali jutrišnje boleče vprašanje, kje ti je  Bela krajina? (Foto: M. L.)

Tamburaški orkester Dobreč je v projektu nastopil pred gradom Gradac, drugače je pred zgradbo in v okolici večino časa malo človeškega vrveža (na sliki). »Tako kot vse več kulturnikov prehaja v druge poklice ali v industrijo zabave, vse več mladih Belokranjcev odhaja v druge regije,« so tudi o razlogih za tako zatišje zapisali v projektu Kje ti je kultura in tako mogoče že napovedali jutrišnje boleče vprašanje, kje ti je Bela krajina? (Foto: M. L.)

Zavod Metlika je z nastopi umetnikov začel širše dogajanje, s katerim pošilja s kulturnega klic še na druga družbena področja – Pomembno se lahko dogaja tudi v manjših krajih – Kultura ne sme biti podrejena računici trga

Javni zavod za turizem, kulturo, šport in mladino Metlika (Zavod Metlika) je lani ob začetku pandemije na lastno pobudo organiziral nastope nekaterih kulturnikov. Projekt je dobil ime Kje ti je kultura?, z njim je Zavod Metlika ustvaril eno od poglavij širše zamisli Bela krajina – kulturna destinacija.

Bela krajina je že bila rojstni kraj slovenske kulturne prenove.

V tako zastavljenem iskanju odgovora na vprašanje »Kje ti je kultura?« so na povabilo Zavoda Metlika slovenski umetniki lani prišli pred kamero v Belo krajino. Pred Mladinskim centrom Metlika je nastopil hiphopovski umetnik N’toko, violinistka Maša Golob je muzicirala na Sv. Ani, organist Tomaž Sevšek Šramel je z glasbo napolnil cerkveno notranjost pri Treh farah, plesalka Maša Kagao Knez je svoj takratni izrazni prostor našla v reki Kolpi ob posestvu Lovšin, dramska avtorica Kim Komljanec je o človeških usodah govorila pred kamero ob znanem vodnem zajetju Obrh. Z belokranjskega polja umetniškega ustvarjanja so na nastope v projektu povabili metliško vokalno skupino Lan, ki je pela v belokranjskih steljnikih, in tamburaški orkester Dobreč iz Dragatuša, ki je izvedel kratek koncert pred gradom Gradac. »Pri izbiri sodelujočih smo se trudili iskati ravnovesje med znanimi in tudi manj znanimi nastopajočimi, da bi tako po eni strani razvijali prepoznavnost regije, po drugi pa prepoznavnost nastopajočih,« so v Zavodu Metlika zapisali k takemu sporedu, ki so ga izvedli lani. Posnetke nastopov je zavod shranil kot arhivsko gradivo projekta Kje ti je kultura. Čeprav ob snemanju verjetno tega še niso načrtovali, je ta arhiv že po vsega nekaj mesecih postal dragocena vsebina javnega dogodka. Nastope umetnikov so namreč predstavili javnosti na spletni prireditvi Občine Metlika ob letošnjem kulturnem prazniku.

»Dolgoročni načrt projekta temelji na ideji, da je mogoče slovensko kulturo razvijati tudi skozi decentralizacijo kulturnega delovanja in torej še večjo pretočnostjo kulturnih dogodkov tudi po manjših krajih Slovenije,« zagovarjajo svojo zamisel v Zavodu Metlika. Ob tem poudarjajo, da se bodo ustvarjalno zavzemali za ohranjanje kulturne dediščine, spodbujanje umetnosti in ustrezno ovrednotenje delovanja kulturnih delavcev ter s tem za izboljšanje družbenega položaja kulture, ki je zdaj žal obroben.

Ko želijo tako pomagati kulturi z obrobja, se v Zavodu Metlika zavedajo, da je obroben v marsikaterem pogledu tudi položaj Bele krajine. K sreči obstaja zgodovinska izkušnja, ki naj vodi Slovenijo kot skupnost. »Bela krajina je bila v času druge svetovne vojne rojstni kraj slovenske kulturne prenove,« poudarjajo v Zavodu Metlika. Naj ponovimo tako zgodovino, torej sporočajo s projektom Kje ti je kultura. Podporniki te zamisli imajo prav tudi v tem, ko vztrajajo, da kultura zlasti v manjših državah ne sme biti podrejena trgu. Bolj ko kultura postaja stranska veja zabavne industrije, bolj je družba obsojena na usihanje kulturnih vrednot, kot so dialog, civilizacijske in etične norme, sočutje in druge, kličejo v Zavodu Metlika k razmisleku.

V Zavodu so prepričani, da je pred Belo krajino živahen kulturni utrip in da ga bo območje lahko vključilo v turistično ponudbo, se pravi v gospodarstvo.

Članek je bil objavljen v 7. številki Dolenjskega lista 18. februarja 2021

M. Luzar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava