DL: Afriška prašičja kuga - Nočna mora, strah in trepet prašičerejcev

4.5.2021 | 14:50

Jože Globevnik (foto: L. Markelj)

Afriška prašičja kuga v Sloveniji še ni bila ugotovljena, vendar predstavlja njeno širjenje iz vzhoda Evrope proti zahodu vse večje tveganje tudi za populacije divjih in domačih prašičev v Sloveniji. (Foto: L. Markelj)

Janez Kukec (foto: osebni arhiv)

Z razglasitvijo visoke ogroženosti na območju celotne Slovenije je bil aktiviran intenzivni odstrel divjih prašičev – Kmetje se zavedajo nevarnosti in posledic APK – Lovcem ob odstrelu denarna stimulacija v višini od 50 do 100 evrov – Virus za človeka ni nevaren – Na kmetiji, kjer se potrdi APK, se usmrti vse prašiče

Afriška prašičja kuga (APK), ki že nekaj let povzroča težave v več evropskih državah, je strah in trepet prašičerejcev. V Sloveniji sicer še ni potrjenega primera okužbe, pravijo na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, a vseeno so zaradi slabih razmer v sosednjih državah pred dnevi izdali sklep, ki med drugimi ukrepi narekuje tudi povečan odstrel divjih prašičev, ki so eden od prenašalcev bolezni na domače prašiče.

Nalezljiva virusna bolezen, za katero so dovzetni domači in divji prašiči, zanjo pa ni cepiva, se Sloveniji približuje iz vseh smeri. Lani se je bolezen pri divjih prašičih na novo pojavila v dveh evropskih državah – v Nemčiji in Srbiji. Skupno je bilo po podatkih kmetijskega ministrstva lani prijavljenih še enkrat več primerov okužb kot v letu 2019. Poleg tega se je na Madžarskem bolezen razširila proti zahodu. Pri domačih prašičih pa se je bolezen lani na novo pojavila v Moldaviji in na Slovaškem, kjer se je močno razširila tudi med divjimi prašiči. Zaradi neugodne epizootiološke situacije glede APK pri divjih prašičih v drugih državah je bila pred slabim mesecem razglašena visoka stopnja ogroženosti na območju celotne Slovenije.

DOSLEDNO UPOŠTEVAJO UKREPE

Jože Globevnik iz Škocjana, ki je eden največjih prašičerejcev na našem območju, se zaveda nevarnosti in posledic APK. »Če bi bolezen nekako prišla v naše svinjake, potem bi to pomenilo, da lahko kar zapremo kmetijo, prenehamo z dejavnostjo, od katere živimo, in gremo na zavod.« Na njihovi kmetiji imajo poleg nekaj glav goveda okoli 150 plemenskih svinj, okrog 700 pa imajo majhnih pujsov. »Zelo smo pozorni in upoštevamo predvidene ukrepe. Ljudi ne spuščamo v hleve, tudi ko pride veterinar, zahtevamo, da se preobuje in preobleče, da slučajno od drugod ne bi kaj zanesel k nam,« pove gospodar Jože, ki je tudi član strokovnega odbora za prašičerejo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

Epidemija covid-19 se pozna tudi pri njih. »Ker ni bilo zabav, druženj, sedmin in drugih dogodkov, kjer se zbere več ljudi, smo prodali veliko manj majhnih pujskov. Zaradi zaprtja javnih zavodov in gostinskih obratov je trg zasičen z mesnimi izdelki. Mnogi kupujejo meso iz tujine, ki je cenejše, a slabše kakovosti. Pri nas se bo poznalo, da bo letos manj investicij v posodobitev kmetije in kmetijskih strojev,« pripoveduje Jože. Izpostavi še, da se je na drugi strani zelo podražila krma. »Soja, denimo, se je v enem letu podražila za 180 evrov na tono, ki zdaj znaša 540 evrov. Tona soje pa pri nas ob drugi hrani, ki jo dajemo prašičem, zadošča za približno tri dni.«

LETOS ŽE SKORAJ TOLIKO KOT LANI

Ukrepi za preprečevanje in zgodnje odkrivaje APK pri divjih prašičih so: prepoved prejemanja in odpreme živih divjih prašičev na druge lokacije, intenzivni odstrel divjih prašičev, prepoved in omejitev krmljenja na krmiščih, biovarnostni ukrepi v zvezi z lovom in ustrezno ravnanje z najdenimi poginulimi divjimi prašiči. »Lovci Lovske družine Tržišče smo se zmanjšanja populacije divjih prašičev uspešno lotili, saj smo v januarju uplenili 12 divjih prašičev, lani pa smo jih v celem letu 16. Intenzivni odstrel ne pomeni, da bomo popolnoma iztrebili divje prašiče, ampak bomo samo zmanjšali njihovo populacijo, kot narekujejo nujni ukrepi,« poudarja starešina LD Tržišče Janez Kukec. Letos načrtujejo upleniti 30 divjih prašičev.

Lovci sicer opažajo, da se je zaradi dobrih pogojev število divjih prašičev v zadnjih letih povečalo. »Ugotavljamo, da je porast populacije predvsem v obdobjih, ko dobro obrodijo gozdni sadeži,« pravi Kukec, ki meni, da bi bilo živali v gozdu manj, če zime ne bi bile tako mile. Že pred časom smo poročali, da slovenskim kmetom v zadnjih letih poleg vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov škodo na kmetijskih površinah povzročata tudi divjad in zverjad. Še posebej problematične so prevelike populacije jelenjadi, divjih prašičev, medvedov in tudi volkov.

OB ODSTRELU DENARNA STIMULACIJA

Lovcem bo država za izvajanje izrednega odstrela divjih prašičev namenila 400.000 evrov za nabavo orožja in opreme, ob odstrelu pa bodo dobili še denarno stimulacijo v vrednosti od 50 do 100 evrov. »Glede predvidenih sredstev za nabavo orožja in opreme menim, da so ta sredstva namenjena za posebne intervencijske skupine, saj lovci razpolagamo z okoli 73.000 kosi orožja in ni potrebne dodatne nabave lovskega orožja,« zatrjuje Kukec. Na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so pojasnili, da se nabava orožja in opreme nanaša izključno na skupine za izredni odstrel na območju z omejitvami. »Gre za zelo omejeno število oseb (predvidoma med 10 in 30, odvisno od obsega okužbe), ki se bodo usposabljale za izvajalce izrednega odstrela na območjih z omejitvami in s katerimi bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sklenilo tudi pogodbe,« so sporočili za naš časopis.

KAKŠNI SO ZNAKI APK

Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto kmete že vrsto let opozarja in na različne načine izobražuje o afriški prašičji kugi, njenem širjenju in tudi o ukrepih za preprečevanje prenosa bolezni.

Klinični znaki APK niso specifični, vendar lahko na podlagi neobičajne visoke stopnje pogina med prašiči posumimo na nalezljivo bolezen, pravi mag. Andrej Kastelic, vodja oddelka za živinorejo na novomeškem kmetijsko gozdarskem zavodu. »Bolezen je podobna klasični prašičji kugi. Vstopno mesto v prašiča je skozi gobec, kar pomeni, da se bolezen najlažje širi preko okužene krme in kontaktov med prašiči. Virus je zelo odporen, preživi enajst dni v blatu (sobna temperatura), mesec v umazanih prašičjih boksih, štiri mesece v razpadajoči krvi ali ohlajenem mesu, deset mesecev v pršutu, osemnajst mesecev v krvi, ki je shranjena na štirih stopinjah Celzija, petnajst let v zamrznjenih trupih. Pri prašičih se lahko pojavi rdečina po koži, predvsem na vršičkih uhljev, repa, spodnjih delov okončin, delih prsi in trebuha. Dan ali dva dneva pred poginom lahko opazimo zmanjšan apetit, apatičnost, cianozo, motnje v koordinaciji. V posameznih primerih pride do bruhanja prašičev, driske in izcedka iz oči. Do pogina običajno pride v obdobju med šestim in trinajstim dnevom po okužbi. Od 10 do 30 odstotkov živali lahko bolezen preboli in jo prenaša naprej,« pojasnjuje Kastelic.

VIRUS ZA ČLOVEKA NI NEVAREN

»Preprečevanje okužb divjih prašičev v Sloveniji se izvaja z zmanjšanjem populacije divjih prašičev, preprečevanjem njihovega dostopa do ostankov hrane na počivališčih avtocest in drugih lokacijah. Pri domačih prašičih je potrebno preprečiti, da virus ne pride na dvorišče kmetije in z dvorišča v hlev. Na dvorišče ga lahko prinese naključni obiskovalec, kupec, strokovnjak, kmet sam, ali pa ptiči, ki jim iz kljuna padejo okuženi koščki kadavra divjega prašiča. Vsak obiskovalec hleva (električar, vodovodar, veterinar in tudi kmet) mora imeti razkuženo ali čisto obleko za enkratno uporabo ter čisto in razkuženo obutev za vstop v hlev. Razkužila različno učinkujejo na virus, zato imajo razkuževalne bariere omejen učinek, delujejo pa le, če so delovno oblačilo, obutev, orodje ali oprema čisti pred razkuževanjem. Poseben poudarek za preprečevanje prenosa okužbe je preprečevanje okužbe krme in nastilja. Prašičem se ne daje pomij ali ostankov hrane. Na turističnih kmetijah in tudi drugje obiskovalci ne smejo imeti dostopa do prašičev, da jim ne bi slučajno vrgli kakšen sendvič, saj je prenos najlažji z okuženim suhomesnatim izdelkom. V primeru paše mora imeti kmet dvojno ograjo, ki prepreči stik med divjim in domačim prašičem. Če virus pride v stik s krmo ali nastiljem, je pred uporabo potrebno dolgo skladiščenje ali toplotna obdelava,« našteva Kastelic.

Virus za človeka ni nevaren. Če kmet sumi na okužbo z APK mora nemudoma poklicati veterinarja. »Če ta potrdi bolezen, se zapre območje, v katerem vlada poseben režim, ki ni vezan le na prašičerejo, ampak tudi na vsakdanje življenje ljudi. Običajno je iz nadzorovanega območja dovoljena le ena izstopna točka, preko katere se pregledujejo in razkužujejo vsa vozila in oprema, ki zapustijo območje. Na kmetiji, kjer so živali, pozitivne na APK, se usmrti vse prašiče,« še dodaja Kastelic.

Članek je bil objavljen v 7. številki Dolenjskega lista 18. februarja 2021

Rok Nose