DL: Semeničevi iz Sobenje vasi - Po požaru jih čaka še veliko dela

22.4.2021 | 14:45

Rezka in Božo sta v lanskem požaru izgubila sadove dolgoletnega trdega dela. (Foto: B. B.)

Rezka in Božo sta v lanskem požaru izgubila sadove dolgoletnega trdega dela. (Foto: B. B.)

Na pogorišcu nekdanjega gospodarskega poslopja so postavili nov manjši objekt. (Foto: B. B.)

Na pogorišcu nekdanjega gospodarskega poslopja so postavili nov manjši objekt. (Foto: B. B.)

Gasilci kljub pogumni in požrtvovalni intervenciji niso mogli veliko rešiti. (Foto: PGD Skopice)

Gasilci kljub pogumni in požrtvovalni intervenciji niso mogli veliko rešiti. (Foto: PGD Skopice)

Požar je gospodarsko poslopje povsem unicil. (Foto: B. B.)

Požar je gospodarsko poslopje povsem unicil. (Foto: B. B.)

Leto dni mineva, odkar je Semeničeve iz Sobenje vasi med večernim počitkom zmotilo nenavadno pokanje. Ko sta Rezka in njen partner Božo stopila iz hiše, da bi pogledala, kaj se dogaja, je bilo gospodarsko poslopje že v ognju. Do štiri metre visoki plameni, ki jih je razpihoval močan veter, so že ogrožali tudi hišo.

Več ur se je kakih 50 gasilcev borilo z ognjem. Najprej so ubranili hišo, potem pa so se lotili še gorečega gospodarskega poslopja. Kljub pogumu in požrtvovalnosti vseh, ki so sodelovali pri gašenju, se veliko ni dalo narediti. Ogenj je povsem uničil gospodarski objekt, v katerem so zgorele tudi tri polne zamrzovalne skrinje, stari traktor, samohodna škropilnica, kosilnica, vse vinogradniške posode, trije mopedi ter ogromno krme in drugo orodje. V ognju in dimu je poginilo tudi 18 koz, več kot 50 kokoši ter race in gosi.

Leta dela, truda in odrekanj, ki sta jih v kmetijo vložila Rezka in Božo, so se pred njunimi očmi spremenila v prah in pepel. Gospodarskega objekta niso imeli zavarovanega, pomoč, ki je v takih nesrečah še kako dobrodošla, pa je prihajala počasi in po kapljicah. Zapletlo se je že s čiščenjem pogorišča, ki ga je na koncu s svojimi delavci opravil podjetnik Robi Zorko, za kar mu je Rezka neizmerno hvaležna. Na pomoč so po požaru z denarjem, delom in materialom sicer priskočili sosedje, znanci in drugi dobri ljudje, s pozivi k pomoči in njenemu organiziranju se je izkazal tudi čateški župnik. Vključil se je tudi brežiški Rdeči križ, ki je poslal poziv donatorjem, se prijavil na razpis občine za pomoč ob nepredvidenih dogodkih in za pomoč zaprosili tudi Rdeči križ Slovenije. Vse to je terjalo svoj čas in prvo nakazilo z Rdečega križa je Rezka dobila šele oktobra, drugo pa v začetku letošnjega leta. A vsa zbrana pomoč je predstavljala le delček nastale škode, ki jo je bilo nekako treba opraviti, in Semeničevi so se morali pri obnovi znajti predvsem sami.

ZA OBNOVO PO POSOJILO

»Saj jih je veliko pomagalo brezplačno, a nekatere stvari je bilo vseeno treba plačati. Gradbeni material je drag, pokojnine pa imava nizke,« potoži Rezka, ki je nekoč delala kot strežnica v brežiški bolnišnici, kasneje pa, tako kot Božo, v Agrarii, dokler ni šla ta v stečaj. Hči ji v stiski, v kateri so se znašli, ni mogla veliko pomagati, saj mora odplačevati svoj kredit, sin, šofer avtobusa, pa je zaradi protikoronskih ukrepov že praktično leto dni brez dela. Da so lahko vsaj za silo obnovili hlev in gospodarsko poslopje si je Rezka denar sposodila pri prijateljici. »Rekla mi je, da naj ji vrnem, ko bom lahko. A v življenju nisem nikoli nikomur ostala dolžna in tudi to bom poravnala, čeprav težko,« je kljub stiski, v kateri so se znašli, odločna Rezka.

Doslej so uspeli postaviti nov hlev, stroje in opremo, ki so potrebni na kmetiji, pa si sposodijo, ko si jih lahko. Od prijateljice in sestre je Rezka dobila tudi nekaj kokoši in rac, tako da je okoli hiše spet živahno. Spet ima tudi dve mali kozi, ki sta v veliko veselje tako njej kot njenima štiriletnima vnučkoma.

HIŠA JE NAČETA

A veliko dela jih še čaka. Predvsem je popravila potrebna hiša, ki je zaradi vročine ob požaru precej načeta. Strešniki pokajo in vsaj polovico bi jih bilo treba zamenjati. Od vročine so popokala tudi nekatera okna, ki so bila ob požaru praktično nova. Zdaj so za silo zadelana, a je vse zvito in treba bi jih bilo zamenjati, naštevata Rezka in Božo.

KO IMA HUDIČ MLADE ...

Sploh pa, ko ima hudič mlade, jih ima veliko. Teden dni po požaru je Božo ponoči začutil slabost. Do jutra se je mučil, potem pa ga je Rezka le spravila v bolnišnico, kjer so ugotovili srčni infarkt. Kmalu za tem se mu je močno poslabšal tudi vid in ko je prišel do okulista, je ta ugotovil, da je utrpel še možgansko kap. »Nekaj časa je dobro, potem pa se mu stanje poslabša,« se v negotovo prihodnost zazre Rezka.

Članek je bil objavljen v 6. številki Dolenjskega lista 11. februarja 2021

Boris Blaić

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava