DL: Z Damijanom Vrtinom o lokalnem kmetijstvu

19.4.2021 | 14:45

Damijan Vrtin (foto: osebni arhiv)

Kako daleč je (lokalno) kmetijstvo od odgovorov na nekatera trenutna vprašanja in pričakovane prihodnje izzive na (svetovnem) trgu hrane? Če dolgoročne zamisli o zadostni samooskrbi pomenijo pot, kaj storiti, če se na tej poti pojavijo težave, ki, če tako rečemo, jih še včeraj nismo opazili, denimo različne bolezni, ob katerih je potreben znak za alarm. O tem med drugim tokrat govori Damijan Vrtin, univerzitetni diplomirani inženir agronomije in od lanskega maja v. d. direktorja Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.

Kakšna bo oziroma naj bo po vašem mnenju smer razvoja kmetijstva na našem območju? Katere dejavnosti v kmetijstvu imajo največ možnosti?

Pridelava hrane je poleg vse pomembnejšega ohranjanja rodovitnosti tal osnovna funkcija kmetijstva, iz tega razloga so pedoklimatske razmere tiste, ki pogojujejo izvajanje kmetijske panoge oziroma različnih panog na določenem območju. Ob upoštevanju navedenega nam številne poslovno uspešne kmetije dokazujejo, da je lahko ob ustrezni organiziranosti, sodobni pridelavi in uspešnem trženju vsaka panoga perspektivna. Kmetijstvo mora poleg številnih funkcij najprej zagotavljati čim višjo prehransko varnost države, a ob tem je za vsako kmetijo nujno potrebno poslovanje na način, da bo konkurenčna, razvojno naravnana in sposobna prilagajanja novim situacijam. Za kmetije je veliko priložnosti v rastlinski pridelavi, kjer imamo nizko samooskrbo (zelenjava, raznovrstno sadje) ter ugodne pogoje za pridelavo. Priložnost je v višji dodani vrednosti s predelavo pridelkov in z neposrednim trženjem ter diverzifikacija (turizem, socialnovarstvene storitve itn.). Pomen varovanja okolja, prilagajanje podnebnim spremembam, nova znanja in nove tehnologije, vključujoč digitalizacijo, so vsebine, s katerimi se bodo kmetije v prihodnjih letih ukvarjale bolj kot doslej. Velik prispevek k racionalizaciji stroškov pridelave in izboljšanju lastnosti tal pomenijo agromelioracije, kjer še posebej izpostavljamo komasacije. Te bi zagotovo morale biti ena izmed razvojnih smernic, a poleg podpore občini so nujna tudi soglasja lastnikov zemljišč, kar se je v nasprotju s pričakovanji že večkrat izkazalo kot velika težava.

Zgodovina nam kaže, da se korenite spremembe v kmetijstvu ne zgodijo naenkrat oziroma v zelo kratkem obdobju. Hitre spremembe se lahko zgodijo v primeru (agrarno)političnih odločitev, s ciljno usmerjenimi ter dovolj finančno podprtimi ukrepi, ob naravnih katastrofah, s pojavom množičnih kužnih bolezni pri živalih, množičnim izbruhom nalezljivih bolezni pri ljudeh itn. Aktualen pozitiven primer odziva ter učinkovitega ukrepa s strani države so turistični boni z namenom pomoči turistični dejavnosti, kamor se prištevajo tudi turistične kmetije z nastanitvijo. Verjamem, da bo za slednje lanska uspešna poletna sezona z domačimi gosti pomenila še dodaten zagon za nadaljnji dolgoročni razvoj in oblikovanje dodatne ponudbe. Ravno obratno pa se v primeru sektorskih pomoči na področju živinoreje ukrepi države niso izkazali za uspešne, odkupne cene so se še dodatno znižale in so rejci v hudih težavah.

Dolgoročno lahko le dogovor o sodelovanju, izvajanje tega med vsemi deležniki v agroživilski verigi (pridelava, odkup, predelava, trženje) ter sklenjene pogodbe zagotavljajo stalen razvoj slovenskih kmetij, brez katerega je nemogoče ohranjati konkurenčnost. Žal izkušnje z obstoječimi agroživilskimi verigami v Sloveniji za kmetije večinoma niso najboljše. Posledično nimajo zaupanja in so skeptične do novo sklenjenih dogovorov. Zaradi tega se boljše sodelovanje tudi med samimi kmetijami le počasi izboljšuje, upanje pa vlivajo primeri dobrih praks sodelovanja med mlajšimi nosilci kmetij.

Kratke dobavne verige zagotavljajo višjo kakovost hrane in manjše negativne vplive na okolje, zato si v kmetijstvu želimo še bolj oskrbovati lokalno prebivalstvo ter javne zavode, zato z nakupom izkažimo zaupanje slovenskim kmetijam.

Kateri so najbolj aktualni izzivi, s katerimi se srečujete kot strokovna ustanova na kmetijskem področju, od katere pridelovalci pričakujejo vedno »prave« nasvete? So to razmere na trgu ali nepredvidljivi okoljski dejavniki?

V obdobju težkih razmer na trgu, bodisi zaradi zastojev pri odkupu bodisi zaradi nizkih odkupnih cen, se kmetje obračajo tudi na nas. A jim pri teh težavah neposredno ne moremo pomagati, ker to ni naša dejavnost in nimamo vzvodov. Seveda pa jim nudimo strokovno pomoč glede možnosti za zniževanje pridelovalnih stroškov, prilagajanju tehnologij pridelave glede na nove situacije, spodbujanju povezovanja in podobno.

Kmetijstvo je praktično neprestano odvisno od okolja, v zadnjem obdobju predvsem spreminjajočih se podnebnih dejavnikov in s tem povezanih podnebnih sprememb. Nanje se lahko z določenimi ukrepi (minimalna oziroma ohranitvena obdelava tal, primeren sortiment, stalna pokritost tal, pester kolobar, namakanje, protitočna zaščita, pridelava v zaščitenih prostorih itn.), katerih nabor se širi, bolj ali manj uspešno prilagajamo. Na tem področju zato tudi dosegamo povečan obseg svetovanj.

Katero je delovno območje zavoda? Koliko je zaposlenih (svetovalcev na terenu)?

Naš zavod pokriva območje Dolenjske, Posavja in Bele krajine, kjer je 19 občin in sedem upravnih enot. Na zavodu nas je v sklopu šestih oddelkov oziroma služb trenutno zaposlenih 72. V sklopu Oddelka za kmetijsko svetovanje delo opravlja 41 kmetijskih svetovalcev, ki so s številnimi aktivnostmi prisotni na terenu, od tega je 30 terenskih kmetijskih svetovalcev razporejenih na šestih izpostavah na območju našega zavoda, preostali so svetovalci specialisti in delujejo na sedežu zavoda. Na terenu delo na področju kontrole in selekcije v živinoreji opravlja tudi 17 zaposlenih z Oddelka za živinorejo ter delo na področju varstva rastlin štirje zaposleni iz Službe varstvo rastlin.

Koliko večjih kmetov je na vašem območju, katerih kmetijskih dejavnosti je največ?

Kmetij z območja našega zavoda, s katerimi sodelujemo vsaj enkrat letno, je več kot 8700, za slednje podatki na osnovi zbirnih vlog pokažejo povprečno 7,04 hektarja kmetijskih površin v uporabi, kar je malenkost več od slovenskega povprečja. Osemindvajset odstotkov kmetij ima v uporabi večji obseg površin od povprečja, 5,2 odstotka kmetij ima v uporabi več kot 20 hektarjev. Število kmetij z več kot 50 hektarji v uporabi je le 75. Podatki kažejo na razdrobljenost kmetij, ki se ukvarjajo z raznovrstnimi dejavnostmi. Skoraj vsaka kmetija ima njive in trajne travnike, več kot polovica kmetij ima vinograd, ravno tako zelenjadnice, vsaka tretja ima travniški sadovnjak, vsaka dvajseta ima intenzivni sadovnjak. Pri živinoreji skoraj vsaka druga kmetija redi govedo, vsaka tretja prašiče in vsaka šesta drobnico. Dopolnilne dejavnosti na kmetiji ima registrirane preko 450 kmetij, v povprečju ima kmetija registrirane štiri različne dopolnilne dejavnosti.

Skratka zelo pestra struktura, tako po dejavnostih kot po obsegu in specializaciji posameznih kmetij, kar za naše delo pomeni ustrezno prilagajanje ter izvajanje strokovnih nalog.

Na terenu slišimo pomisleke, češ zakaj je obvezno članstvo v zbornici. Kako gledate na to: obvezno ali prostovoljno članstvo?

Prepričan sem, da glede na število in strukturo kmetij v Sloveniji le obvezno članstvo lahko celovito zagotavlja interese kmetij oziroma članov. Mogoče je vredno premisliti o vstopnem pragu za obvezno članstvo, kar pa je v domeni organov ter vodstva KGZS.

Ali bi posebej opozorili na kaj?

Vse državljane, še posebej pa rejce prašičev opozarjamo na dosledno spoštovanje ukrepov za zgodnje odkrivanje bolezni in preprečevanje širjenja afriške prašičje kuge. Rejce perutnine opozarjamo, da z namenom čimprejšnje zaznave in najhitrejše omejitve širjenja aviarne influence (tako imenovane ptičje gripe) o morebitnih znakih v svoji reji čim prej obvestijo svojega veterinarja. Vsak rejec sam lahko z ustreznimi ukrepi največ stori za preprečevanje bolezni v svojih objektih ter rejah.

Se vam zdi katera od tem posebno pomembna, a se je pogovor še ni dotaknil?

Opažamo, da veliko imetnikov pavšalnega nadomestila (tako imenovani pavšalisti) še ni oddalo obračuna za leto 2020. Rok se je iztekel 1. februarja in v izogib sankcijam finančne uprave svetujemo oddajo obračuna čim prej.

Na zavodu zaradi aktualne situacije izvajamo številna strokovna izobraževanja po spletu, odzivi številnih udeležencev so zelo dobri. K udeležbi vabimo še vse druge, vabila in povezave do izobraževanj najdete na naši spletni strani. Če je potrebno, na daljavo nudimo tudi pomoč za samo vključitev na povezavo.

Vlagatelji zbirnih vlog naj spremljajo obvestila glede novosti, postopkov in predpisanih rokov za uveljavljanje plačil. Kmetijski svetovalci jih bodo z namenom preprečevanja okužb s koronavirusom obvestili o možnosti vnosa zbirne vloge na daljavo, na zavodu si želimo in pričakujemo dober odziv.

Kmetije naj ob izpolnjevanju pogojev uveljavljajo tudi ukrepe PKP (protikoronski paketi), ki so namenjeni blaženju negativnih posledic aktualne epidemije.

Članek je bil objavljen v 5. številki Dolenjskega lista 4. februarja 2021

M. L.