DL: Najbolj skrbni lastniki gozda - Tudi kirurgi ob gozdnih ranah

18.4.2021 | 12:30

Jože Poje

Jože Poje

Avgust Pungartnik

Avgust Pungartnik

Jože Štricelj

Jože Štricelj

Zavod za gozdove Slovenije razglasil najbolj skrbne lastnike gozdov v štirinajstih območnih enotah – Jože Poje, Jože Štricelj in Avgust Pungartnik, prejemniki z našega območja – Minister Jože Podgoršek vabi k sodelovanju pri letošnji obnovi območnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je tudi v letu 2020 razglasil najbolj skrbne lastnike gozdov, po enega iz vsake od štirinajstih območnih enot ZGS. Prejemnike priznanj so izbrali zaradi njihovega zglednega gospodarjenja z gozdom, tesne življenjske povezanosti z gozdom, strokovnega dela v gozdu in spoštovanja večnamenske vloge gozdov.

Pri ocenjevanju so upoštevali tudi njihova prizadevanja za varno delo v gozdu ter uporabo ustrezne varovalne opreme in njihovo usposabljanje v gozdarstvu. Z izborom, ki poteka od leta 1999, želijo poleg skrbnosti in uspešnosti pri gospodarjenju v zasebnih gozdovih poudariti tudi pomen dobrega sodelovanja lastnikov gozdov z javno gozdarsko službo.

»V Sloveniji je preko 413.000 lastnikov gozdov, ki se med seboj razlikujejo po velikosti gozdne posesti, starosti, spolu, ekonomskem položaju in drugih značilnostih – vsak peti Slovenec je lastnik gozda. Tri četrtine slovenskih gozdov so v zasebni lasti, z njimi pa gospodarijo lastniki gozdov v sodelovanju z javno gozdarsko službo, ki jo opravlja Zavod za gozdove Slovenije,« navaja Janez Logar, v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije.

Dupla in krošnje

Med prejemniki priznanja najbolj skrben lastnik gozda so trije z našega območja. Jože Poje gospodari na več kot 45 hektarjih površin v zavodovi območni enoti Kočevje. Glavnina njegove posesti so gozdovi, največja parcela je velika preko 17 hektarjev. Pri tokratnem ocenjevanju njegovega dela so posebej izpostavili, da je pri odpravi posledic ujm ukrepal hitro in pravočasno. Zanj velja, da svoja opažanja redno deli z revirnimi gozdarji, pri čemer upošteva strokovna navodila gozdarjev Zavoda za gozdove in redno sodeluje pri strokovnih opravilih v svojem gozdu. Vsa varstvena in gojitvena dela opravi pravočasno. Pri delu v gozdu, ki ga opravlja dobro opremljen, pazi, da ne poškoduje okoliškega drevja, po končani sečnji popravi gozdne poti. Svoje praktične izkušnje preverja in posreduje tudi na izobraževanjih, ki jih organizira ZGS. Jože Poje čuti z naravo, kot poudarjajo v ZGS. Zavedajoč se pomena življenjskih prostorov skrbno ohranja dupla in plodonosne drevesne vrste. Upošteva tudi potrebe divjadi po miru v gozdu. Zgledno pomlajuje gozd, še posebej na parcelah oziroma sestojih, ki so jih močneje prizadele ujme in lubadar. »Njegov pogled na gozd kot ekosistem in kot vir zaslužka marsikoga preseneti. Pri delu se pozna njegova sposobnost opazovanja in bogastvo izkušenj pri delu v gozdu. Gospodari trajnostno z vsakoletnim 'česanjem' parcel, kjer previdno odstranjuje predvsem poškodovana drevesa ali drevesa, ki kažejo upad vitalnosti. Jože je lastnik gozda, ki vedno gleda naprej, ki ve, da drevo potrebuje leta, da doseže določen premer in opravlja svoje poslanstvo v gozdu,« poudarjajo v ZGS.

»Lično zložene skladovnice ob gozdnih cestah, ki jih pripravi za odvoz, nam povedo, da je tukaj delal Jože,« so še poudarili ocenjevalci Pojetovega odnosa do gozda, ki so dodali tudi, da je v domači vasi Jože pravi naslov, ko je potrebno zagotoviti drva za zimo.

Tudi za divjad

Jože Štricelj iz Gradca v Beli krajini je bil najprej zaposlen v semiški Iskri, potem je poiskal službo v gozdnem gospodarstvu Novo mesto, sprva kot sekač, potem kot prevzemalec lesa. Ob osamosvojitvi Slovenije je postal samostojni podjetnik, njegova dejavnost je bila povezana z odkupom in predelavo lesa. Prostorsko navedeno spada v okviru ZGS v območno enoto Novo mesto.

Sečnjo in spravilo lesa Štricelj opravi kakovostno in strokovno, pomagajo mu družinski člani. Negovalna dela v gozdu opravlja samoiniciativno. V pomoč in zaradi varstva pri delu mu v gozdu družbo delata žena ter vnuk. Večje sečnje opravi v sklopu strojnega krožka, pomagajo pa tudi sosedje. Za delo v gozdu ima nacionalno poklicno kvalifikacijo. »Je pozoren opazovalec gozda, zato razume procese v naravi. Z gozdovi gospodari sonaravno, v njegovih gozdovih ni zanemarjenih parcel. Pravočasno sanira poškodovane gozdove po ujmah oziroma podlubnikih. Njegova zgledno urejena sečišča so vzor drugim lastnikom v okolici. Spoštuje mnogonamensko vlogo gozda in dobro sodeluje z lovskimi organizacijami. V svojem gozdu ohranja habitatna drevesa, prav tako večinoma samoiniciativno opravlja zaščito mladega gozda pred divjadjo. Del svojih negozdnih površin pa je skupaj z lovsko organizacijo namenil za izboljšanje življenjskega prostora divjadi,« poudarjajo v ZGS. Štricelj je svojo gozdno posest, ki obsega več kot 50 hektarjev, ustvaril s postopnim nakupom, saj ni podedoval nobene gozdne parcele. Njegovi gozdovi so na različnih rastiščih in na različnih krajih.

Jože je v mladosti odraščal v Občini Semič. Po poroki se je preselil v Gradac, kjer živi z družino tudi zdaj. Je tudi član gasilskega društva Gradac. In tu tudi kot gozdar uresničuje vodilno gasilsko načelo, saj, kot poudarjajo ocenjevalci v okviru omenjenega tokratnega izbora, »članom društva, ki niso vešči zahtevnega dela sečnje, vedno rad priskoči na pomoč«.

Učna ura

Človeka in gozd včasih loči medsebojna prostorska oddaljenost, a kljub temu človek prihaja v gozd in čuti z njim. Nekako tako očitno velja za Avgusta Pungartnika. Doma je v Mislinji, v brežiški obočni enoti ZGS ima gozdno posest, ki jo je kupil. Je eden izmed lastnikov, katerih gozdovi so bili v snegolomu leta 2012 najbolj prizadeti. Vsa gojitvena, varstveno-sanacijska in preostala dela v svojem gozdu vedno opravi v skladu z navodili na izdanih odločbah in v predpisanih rokih. Gozdove je s pomočjo evropskega denarja odprl z gozdnimi vlakami.

»Ko je v letu 2015 Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške Fakultete Univerze v Ljubljani ob sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije organizirala delavnico na temo: Sanacija po ujmah poškodovanih odraščajočih sestojev, je bil terenski del izveden tudi v njegovem gozdu, ki je bil izpostavljen kot primer uspešno izvedene sanacije po ujmi prizadetega gozda,« so o Pungartniku in njegovih gozdovih še zapisali v obrazložitvi v okviru izbora Najbolj skrbni lastniki gozda v letu 2020.

Še bliže gozdu

Izbor, ki vključuje tudi omenjene tri lastnike z našega območja, so pripravljali nekako v času, ko so v Sloveniji že veliko govorili o pomembni temi, povezani z gozdom. To temo omenja tudi Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ta je lastnike gozdov, gozdarje in druge povabil, da spomladi sodelujejo pri »Gozdnem dialogu v procesu obnove območnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov«. V ta dialog in poznejše dogajanje vstopa po ministrovih besedah tudi država. »V procesu nastajanja je nov Strateški načrt skupne kmetijske politike 2021–2027, ki na področju gozdno-lesne verige na podlagi pozitivnih izkušenj predvideva nadaljevanje in nadgradnjo ukrepov, kot so naložbe v ureditev gozdne infrastrukture, naložbe v nakup mehanizacije in opreme za delo v gozdu, naložbe v pred industrijsko predelavo lesa, naložbe v ustanovitev skupin proizvajalcev, usposabljanje lastnikov gozdov in sanacija gozdov, ki so jih poškodovale naravne ujme. Tem ukrepom se bodo dodale naložbe v ustanovitev in razvoj gozdnega drevesničarstva, naložbe v gradnjo in vzdrževanje protipožarne infrastrukture, urejanje hudourniških območij, osnovanje, povečevanje, izboljšanje in vzdrževanje pasišč in razritih travnih površin ter usposabljanje svetovalcev,« je napovedal minister Jože Podgoršek.

Članek je bil objavljen v 4. številki Dolenjskega lista 28. januarja 2021

M. Luzar, foto: spletna stran ZGS

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava