DL: Kostanjevica bo turistični biser

14.4.2021 | 11:00

Krka sanjava v Kostanjevici pogosto poplavlja, zato so čolni takrat edino prevozno sredstvo. (Foto: P. Perc)

Ladko Petretič: »Gradnjo naj bi končali do konca leta 2023.« (Foto: P. P.)

Matej Kuhar, višji svetovalec na občinski upravi (foto: P. P.)

Župan Ladko Petretič: Projekt, vreden sedem milijonov evrov, bo ljudem dvignil moralo in to bo ena prvih stvari, ki bo omogočila nadaljnji razvoj – Hvaležnost Direkciji RS za vode in RRA Posavje za vodenje in pomoč pri projektu

Kostanjevica na Krki je zaradi bogate zgodovine tudi kulturni spomenik. V katastrofalnih poplavah v letih 2010 in 2014 je bilo v hišah dolenjskih Benetk tudi do 70 cm vode. Nastala je ogromna materialna škoda. Vsako leto najmanj dvakrat poplave ogrožajo stanovanjske objekte, zalijejo obdelovalne kmetijske površine in regionalno cesto. Poleg Krke poplavlja tudi Studena.

Župan Ladko Petretič domneva, da so bile nadloge s poplavami verjetno podobne že pred 769 leti, ko je je Kostanjevica dobila mestne pravice. Petretič pravi, da se je začelo dejansko ukrepati, ne zgolj premikati, šele leta 2014, ko je bila ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, ki si je prišla ogledat vsako ujmo, in takrat so z nasipom zaščitili novi Farovž. Največ zaslug, da se je dokončno premaknilo pri pripravi celovitega projekta za zmanjšanje poplavne ogroženosti, pa župan pripisuje direktorju Direktorata RS za vode (DRSV) Romanu Kramerju.

»Naša občina je majhna in tak je tudi njen proračun, zato je jasno izražena podpora DRSV ključna in nam vliva upanje. Izbrano rešitev podpiram, z argumenti se strinjam,« je župan že ob lanski videokonferenci pohvalil DRSV, ki je ves čas projekta občino in druge deležnike tega okolja seznanjala in vključevala v pogovore pri iskanju rešitev. Držala se je tudi predvidene časovnice. »Projekt, ki je sprva samo pokazal možne rešitve, bo tudi izveden. To pomeni oživitev naše Kostanjevice na Krki in zato sem direkciji in njenemu direktorju nadvse hvaležen,« je še dejal župan Petretič po delavnici, na kateri so 2. oktobra lani predstavili štiri mogoče scenarije protipoplavne zaščite Kostanjevice na Krki.

Sprejeta varianta, ki je bila med usklajevanji z deležniki prepoznana kot najboljša v okoljskem in finančnem smislu, je bila sprva ocenjena na 5,5 milijona evrov. Predstavlja kombinacijo nasipov, zidov in mobilnih montažnih sten, predvsem na območju same Kostanjevice, in z vidika opazovalca ne predstavlja pomembnih sprememb v okolju v času, ko ni poplav. Podobne rešitve v Sloveniji že obstajajo. Kostanjevičane je zanimala zlasti celjska izkušnja zaščite pred poplavami, toda obisk mesta Celje so preložili zaradi epidemije novega koronavirusa.

V Kostanjevici naj bi imeli pred poplavami do dva dneva časa za postavitev aluminijastih panelov – zagatnic, pravi Petretič. Te poleg dela Celja in Laškega pred poplavami že varujejo glavno mesto Češke Prago, avstrijsko prestolnico Dunaj in še marsikatero evropsko mesto.

V razpravi, ki je predstavljala že osmi dogodek znotraj projekta Danube Floodplain, je sodelovalo preko 30 udeležencev iz 15 institucij. Delavnico je pripravila DRSV v sodelovanju z Občino Kostanjevica, na kateri so, kot rečeno, predstavili štiri mogoče scenarije za zmanjševanje poplavne ogroženosti Kostanjevice na Krki, ki so bili zasnovani v okviru projekta Danube Floodplaine. Gre za projekt, ki se je začel leta 2018, direktor DRSV Roman Kramer pa je oktobra lani optimistično napovedal: »Rešitve, ki jih je projekt prinesel, so pokazale, da lahko ta naš otok v objemu Krke zaščitimo pred visokimi vodami, z deli pa bi lahko po najboljšem scenariju začeli že v prihodnjem letu.«

Župan Petretič poudarja: »Bistvo tega projekta je, kako rešiti Kostanjevico pred poplavami v tem in naslednjih stoletjih, da se bo Kostanjevica lahko razvijala, saj se zaradi nenehnih poplav ni tako, kot bi se lahko. Pričakujem, da se bo otok obnovil tako, kot se mora, saj je to tudi kulturni spomenik. Da bo to ljudem, ki jim skušamo pomagati, dvignilo moralo in se bo Kostanjevica razvila v turistični biser. To bo ena prvih stvari, ki bo omogočila nadaljnji razvoj. Mi ob vsakih padavinah trepetamo, ali se bo Krka razlila.«

SKLADIŠČE ZAGATNIC IN NOV GASILSKI DOM

Za skladiščenje mobilnih montažnih zidov in stebrov v času običajnih vodnih razmer projekt predvideva tudi skladišče. Ker bodo s temi zagatnicami ravnali gasilci, je to hkrati priložnost, da pride PGD Kostanjevica do primernega gasilskega doma. V zdajšnjem, pri občinski zgradbi, so gasilci zelo utesnjeni. Nova lokacija doma s skladiščem naj bi bila v obrtni coni. Ker trajajo poplave v Kostanjevici razmeroma dolgo, tudi več dni, bodo v sklopu teh ureditev predvideli tudi rešitve za odvod lastnih meteornih voda za čas, ko bodo zagatnice v funkciji. Gre za črpališča, povratne zapore na obstoječi meteorni kanalizaciji in podobno.

Po besedah župana in višjega svetovalca za gospodarsko infrastrukturo ter urejanje prostora in varstvo okolja Mateja Kuharja ukrepi vključujejo izvedbo okoli 970 m mobilnih zagatnih sten in okoli 420 nasipov na območju otoka ter 200 m mobilnih sten, 1300 m nasipov ter 260 m armiranobetonskih zidov na južnem in zahodnem delu Kostanjevice na Krki. S pridobivanjem zemljišč in služnosti naj bi začeli v drugi polovici leta. Izvedba javnih naročil za gradnjo je predvidena v začetku prihodnjega leta, gradnja naj bi bila končana do konca leta 2023.

ŠTIRJE SCENARIJI

Narejene so bile štiri študije oziroma variante. Prva je bila poglobitev struge Krke, ki bi bila sicer dokaj enostavna, a ne bi dajala rezultatov. Drugi scenarij, da bi kot razlivne površine uporabili Krakovski pragozd, tudi ni bil optimalen. »Tretja inačica, ki bi Kostanjevico v popolnosti rešila pred poplavami, bi bil jez gorvodno na Krki s kanalom kot obvodom, toda 260 milijonov evrov nam nihče ne bo dal,« komentira Petretič. Četrta, sprejeta varianta pa je omenjena ograditev otoka.

Župan Petretič je posebej hvaležen za sodelovanje pri tem projektu tudi direktorici Regionalne razvojne agencije Posavje (RRA), mag. Nataši Šerbec, ker je pridobila okoli dva milijona evrov od zdaj že dobrih sedem milijonov evrov vrednega projekta. »V Dogovoru za razvoj regije Posavje v okviru tega projekta je namenjeno 2.488.678 evrov, od tega 1.990.942 evrov predstavlja Operativni program za izvajanje kohezijske politike, 497.736 evrov pa bo iz državnega proračuna,« nam je direktorica RRA Posavje Šerbčeva pojasnila sodelovanje RRA pri zapiranju celotne finančne konstrukcije. Z njeno strokovno pomočjo bodo Kostanjevičani kos velikemu izzivu.

Članek je bil objavljen v 3. številki Dolenjskega lista 21. januarja 2021

Pavel Perc