DL: Potres v Šentjerneju - Poškodovanih pet cerkva

12.4.2021 | 12:20

Potres je med drugim povzročil razpoke v cerkvi sv. Martina v Grobljah (na levi) in v podružnični cerkvi sv. Kozme in Damijana v Gorenjem Gradišču (na desni).

Nedavni »hrvaški potres« povzročil škodo na petih cerkvah v župniji Šentjernej, OŠ Šentjernej in podružnici v Orehovici – Ogled spomeniške službe – Na delu statik – Gre za naravno nesrečo?

Hud rušilni potres na Hrvaškem konec lanskega leta smo čutili tudi Dolenjci, a kot se je kmalu pokazalo, so posledice marsikje tudi materialne. Najhuje je v Posavju, a tudi v šentjernejskem koncu so vidne.

V Šentjernejski župniji je huje poškodovanih pet cerkva in kot pove župnik Anton Trpin, so si jih že ogledali skupaj s predstavniki novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKD).

Huje so poškodovane: podružnična cerkev sv. Martina v Grobljah, ki je zelo razpokana, med drugim je veliko razpok videti tudi na poslikavah, podružnična cerkev sv. Kozme in Damijana v Gorenjem Gradišču, ki je ravno tako razpokana, odpadli so večji kosi ometa, vprašljiva je statika, ter župnijska cerkev sv. Jerneja v Šentjerneju, kjer je potres povzročil dolge razpoke in poškodbe na obokih.

Kot pove Mitja Simič, vodja novomeške enote ZVKD, so manjše poškodbe opazili še v dveh podružničnih cerkvah, ki so si jih ogledali, v Šmarju in v Orehovici. Župnik doda, da so poškodbe našli tudi v hiši sester notredamk v Šentjerneju, ki je sicer zidana, a ima lesene strope.

»Po načelu previdnosti ocenjujemo, da prve tri cerkve, torej v Grobljah, Gorenjem Gradišču in Šentjerneju, trenutno niso v primernem stanju, da bi se v njih lahko varno opravljalo bogoslužje. Tu je nujna ocena statika, ki naj bi jo zagotovila Občina Šentjernej. Le statik lahko kompetentno oceni, ali je neka stavba varna ali ne,« pove Simič.

Župan Jože Simončič pojasni, da je občina sicer šla v neko oceno škode, da pa bo ta odvisna od statika, ki so ga naročili. Doda, da sta malce poškodovani tudi OŠ Šentjernej, na stiku stare in nove stavbe, razpoke ima tudi podružnična šola v Orehovici, ki je starejša stavba. Občani so javili še o nekaj poškodovanih stanovanjskih hišah, na primer v Grobljah. »Pozvali smo gasilska in lovska društva, da pogledajo svoje domove, a nismo prejeli informacij o poškodbah,« pove župan.

Župnik Trpin poudari, da bodo seveda upoštevali mnenje stroke, cerkve bo treba obnoviti, kar bo gotovo velik in nepričakovan strošek. Sicer za podružnične cerkve – v župniji jih imajo 16 – zgledno skrbijo in jih vzdržujejo.

Mitja Simič pove, da za zdaj naravna katastrofa zaradi potresa še ni razglašena, tako da posebnih fondov za sanacijo škode še ni. »Naša služba trenutno dela popis škode na objektih kulturne dediščine. Poškodb je več, kot smo pričakovali. Na območju novomeške enote zavoda imamo trenutno evidentiranih 36 poškodovanih objektov, od tega kar 32 cerkva, največ na območju Občine Brežice. S pomočjo statikov bo ovrednotena škoda na dediščini na območju celotne Slovenije. Šele če bo ta skupaj presegla določeno vsoto, se lahko odpre možnost dostopanja do posebnih sredstev države in EU za takšne primere,« razloži Simič.

Podobno pove tudi župan Simončič. »Če bo kakšen državni fond namenjen obnovi, potem bomo organizirali komisijo, ki bo šla na teren, da bi se javili na sredstva za obnovo, sicer nima smisla,« pove.

Članek je bil objavljen v 3. številki Dolenjskega lista 21. januarja 2021

L. Markelj