Vrt: Zakaj visoke grede?

12.4.2021 | 13:00

Primerne so prav za vsak vrt, pa tudi za dvorišča in terase ... Visoke grede so v svojem bistvu navadne gredice, ki jih dvignemo od tal in tako spremenimo nekatere njihove lastnosti in načine obdelovanja.

ZAKAJ VISOKE GREDE?

Prednosti:

-          vrtnarjenje brez sklanjanja (vrtnarjenje tudi za ljudi z omejenimi sposobnostmi gibanja),

-          lažji nadzor mikroklime,

-          tla se prej ogrejejo, ker organski material iz različnih plasti grede ob razgradnji sprošča toploto, stranske površine pa so bolj izpostavljene soncu,

-          ni treba prekopavati,

-          na območju ne zastaja voda,

-          izredno kakovostna zemlja, ki zagotavlja dober pridelek.

Slabosti:

-          v vročih mesecih se zemlja v visoki gredi nekoliko hitreje izsuši in jo je treba pogosteje zalivati, kar pa lahko v veliki meri ublažimo z zastiranjem.

Kje priporočamo?

-          na vrtovih s slabo zemljo,

-          na majhnih vrtovih, saj povečamo obdelovalno površino,

-          če nimamo površin z zemljo (terase, dvorišča),

POSTAVITEV

Visoke grede pripravimo kakšen mesec pred setvijo oziroma saditvijo. Tik preden sejemo ali sadimo, pa dodamo le tanjšo plast kakovostne prsti. Ker za pripravo visoke grede potrebujemo dovolj odpadnega rastlinskega materiala, je najbolje, da jo postavimo jeseni, ko je tega na pretek. V zimskem času se bo ta material posedel in bo spomladi greda pripravljena za setev ali sejanje. Primeren čas za pripravo grede je tudi pozimi in zgodaj spomladi, če le zemlja ni zmrznjena in nam to dopušča. Seveda lahko visoko gredo postavimo kadarkoli, jeseni, pozimi ali zgodaj spomladi – zgodaj spomladi je le idealen čas, da bo visoka greda naslednjo sezono v polni uporabi.

KAM POSTAVIMO?

Visoko gredo postavimo na sončen kraj, najbolje tako, da bo dobro osvetljena z vseh strani. Idealna postavitev je v smeri sever-jug.

Gredo lahko postavimo na zemljo, travo ali na neprepustne površine, kot sta beton in asfalt. Če bomo visoko gredo postavili na zemljo, moramo poskrbeti, da konstrukcijski les grede ne bo prišel v stik z zemljo, in ji tako zagotovimo dolgo življenjsko dobo. To lahko naredimo z nekaj betonskimi ploščami. Če bomo gredo postavili na travo, jo moramo zavarovati pred mehansko obrabo lesa pri košenju, kar lahko naredimo tako, da pod celotnim obsegom oboda grede postavimo tlakovce.

VELIKOST GREDE

Izberemo takšno gredo, da jo bomo po širini lahko dosegli z iztegnjeno roko, saj mora biti dostopna za delo z obeh strani. To pa znaša približno 140 cm v širino. Višino prilagodimo posamezniku, ki bo gredo obdeloval, v povprečju bo idealna nekje med 60 in 80 cm. Dolžina je seveda poljubna – daljša ko je greda, več bo slastnih svežih povrtnin. Za visoke vrtnine, kot so paradižniki, kumare in visoki fižol, raje izberemo nižjo gredo, saj bomo tako plodove lažje obirali.

KAJ PA VSEBINA?

Visoke grede se običajno polnijo po plasteh. Da preprečimo dostop škodljivcem, predvsem glodavcem, postavimo na dno visoke grede gosto mrežo. Nato leseni okvir zaščitimo s folijo ali filcem, ki bo preprečil hitro izsuševanje zemlje na robovih. Mreži na dnu sledi drenažni sloj, ki bo preprečil zastajanje vode. Ta je lahko sestavljen iz gramoza, glinopora ali vejevja, ki ga položimo v obliki mreže in nato pokrijemo s tanjšo plastjo dračja. Skupna debelina drenažnega sloja naj bo nekje do 20 cm. Ta sloj prekrijemo z nekaj zemlje, na katero nalagamo organski material, kot je slama, ovelo listje, kompost in nekaj koščkov lepenke, ki privablja deževnike. Zadnji sloj sestavlja približno 20 cm kakovostne prsti, ki jo prilagodimo rastlini, ki bo domovala v visoki gredi. Do setve in v poletnih mesecih zemljo prekrijemo z organsko zastirko.

KAJ IN KAKO SADIMO?

Na sredo grede sadimo višje rastline, nato srednje visoke, ob robu pa plazeče. V osrednji del posadimo na primer paradižnik, v vmesni del špinačo, ob robu pa jagode. Rastline v naši visoki gredi bodo najbolj zadovoljne, če bomo sadili mešane posevke zelenjave in koristnih cvetlic ter dišavnic. Ker ima vsaka rastlina različne potrebe po hranilih, se lahko ravnamo po enakih pravilih kot pri sajenju v gredice, torej izmenjujemo bolj požrešne rastline, kot so plodovke, in manj požrešne, kot so čebulnice in stročnice. Pazimo, da v isto visoko gredo ne sadimo paprike poleg fižola in graha; čebule ob ohrovtu, stročnicah, kumarah in poru; paradižnika ob grahu in krompirju; zelja ob čebuli in paradižniku ali solate poleg peteršilja.

odkrito.si; foto: Shutterstock in Dreamstime