DL: Je 308. člen skladu z ustavo? Za prevoz enako kot za uboj

11.4.2021 | 16:00

Trije romunski državljani na novomeškem sodišču niso priznali krivde za kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države. (Foto: B. B.)

Priznanj krivde zaradi prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države je vse manj, nekoč rutinski sodni postopki pa se spreminjajo v veleprocese ... Kombi, ki je 26. avgusta lani zgodaj zjutraj vozil po Partizanski magistrali, je pri Starih Žagah ustavila policijska patrulja. Vozilo je bilo povsem pri tleh in policisti so se odločili preveriti njegov »tovor«. Izkazalo se je, da je v kombiju 35 migrantov, ki so pred tem nezakonito prečkali slovensko-hrvaško mejo. Skupaj s prebežniki so policisti prijeli še tri romunske državljane. Eden od njih je kombi vozil, dva pa sta bila v spremljevalnem vozilu.

Če bi Mircea Florin Cojocaru, Ioan Timus in Vasile Ilie bližnje srečanje s policisti doživeli dva meseca prej, bi danes najbrž že prestajali zaporno kazen. Sodni postopki zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države (308. člen kazenskega zakonika) so namreč do nedavnega potekali hitro. Večina se jih je končala na predobravnavnih narokih. Tožilstvo je v zameno za priznanje krivde obtožencem ponudilo leto dni zapora in nekaj tisoč evrov denarne kazni. Večina obtožencev je ponudbo sprejela, saj so bili pri dejanju zaloteni in prav veliko možnosti za oprostilno sodbo niso imeli. A lanskega junija so se pravila igre spremenila.

V Uradnem listu je bil 26. junija objavljen zakon o spremembi kazenskega zakonika, ki določa novo višino kazni za kazniva dejanja po 308. členu. Kazenski zakonik je do takrat za prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države predvideval kazen od enega do osmih let zapora. Večina kazni je bila izrečena na spodnji meji, le v primerih, ko je bilo med prevozom ogroženo življenje migrantov ali če je bilo dokazano, da so storilci dejanje storili kot člani hudodelskih združb, je bila kazen višja, običajno je v takih primerih znašala okrog treh let. A novi zakon je kazni močno zvišal. Kdor tujce, ki nimajo dovoljenja za vstop v Slovenijo, spravi čez mejo ali jih prevaža po ozemlju naše države, se po novem kaznuje z zaporom od treh do desetih let. Če je pri tem ogroženo življenje ali zdravje ljudi ali če tako dejanje stori kot član hudodelske združbe, se storilca lahko kaznuje celo s 15 leti zapora. Za primerjavo, 15 let zapora je najvišja zagrožena kazen za uboj.

Odkar so kazni za prepovedano prehajanja meje ali ozemlja države višje, storilci dejanja vse redkeje priznajo. Tudi Cojocaru, Tumus in Ilie ga niso. Tožilstvo jim je za priznanje na predobravnavnem naroku ponudilo kazen treh let zapora, česar niso sprejeli, zato se bo na okrožnem sodišču v Novem mestu v naslednjih tednih odvila glavna obravnava. In to pred petčlanskim sodnim senatom, saj gre za kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena dolgoletna zaporna kazen.

A ne le to, da se zaradi zvišanja kazni za kršitev 308. člena kazenskega zakonika podaljšujejo in zapletajo sodni postopki, vse več je tudi opozoril, da taka ureditev ni v skladu z ustavo. Pred dnevi se je na krškem okrožnem sodišču začelo sojenje trem državljanom Srbije, ki jim tožilstvo očita podobno dejanje kot romunski trojici. Za priznanje krivde je tožilstvo ponudilo štiri leta zapora, česar ti niso sprejeli, odvetnik ene od obtoženih, Jurij Strouhal iz odvetniške pisarne Zarić, pa je ob tem na krško sodišče vložil tudi pobudo za začetek postopka ocene ustavnosti 308. člena kazenskega zakonika.

Kot je zapisano v obrazložitvi, so bile visoke kazni, do osmih let zapora, predpisane že v starem zakonu. Potrebe po zvišanju zato v resnici ni bilo, zato spremenjen zakon tudi nima večjega odvračalnega učinka od starega, kar je glavni namen spremembe. Stara ureditev je bila po oceni odvetniške pisarne Zarić tudi povsem primerljiva z ureditvami v nekaterih drugih državah, kot so Madžarska, Avstrija, Poljska in Danska.

Nesorazmerno zvišanje zagroženih kazni po mnenju odvetniške pisarne tako posega v tiste člene ustave, ki varujejo nedotakljivost človeškega življenja, osebno svobodo in pravico do osebnega dostojanstva ter zagotavljajo prepoved mučenja (in nečloveškega ali ponižujočega kaznovanja).

Članek je bil objavljen v 4. številki Dolenjskega lista 28. januarja 2021

B. Blaić