DL: Majda Čengija, nova ravnateljica

8.4.2021 | 14:45

Majda Čengija bo mirnopeško šolo vodila naslednjih pet let. (Foto: M. Ž.)

Majda Čengija bo mirnopeško šolo vodila naslednjih pet let. (Foto: M. Ž.)

Majda Čengija je vodenje mirnopeške osnovne šole prevzela 31. decembra lani – Učencem se predstavlja po Zoomu – Zdaj pomembno, da kakovostno izpeljejo pouk na daljavo, potem da učenci znova začutijo šolo kot prostor, kjer se počutijo varne

Novomeščanka Majda Čengija je z 31. decembrom lani na mestu ravnatelja osnovne šole Toneta Pavčka nasledila Danijela Brezovarja, ki je mirnopeški hram učenosti vodil zadnjih deset let. Prišla je sredi šolskega leta in sredi epidemije, kar pred njo postavlja dodatne izzive. Čeprav šolanje poteka na daljavo, so jo, kot je dejala, vsi zaposleni na šoli in vrtcu zelo toplo sprejeli, učencem pa se po posameznih razredih predstavlja preko videokonferenc. Pravi, da je že prvi dan čutila, kot da je prišla domov.

»Je povsem drugače, kot bi bilo sicer, a ta virtualni pouk vseeno v teh časih omogoča tisti osebni stik, ki je zelo pomemben in mi je blizu. Kot učiteljica angleščine vem, da se jezika težko učiš zgolj iz pisnih vaj in reševanja nalog. Učenci so zelo prijetni in mi zastavljajo zanimiva in tudi nenavadna vprašanja, denimo, ali bom vodila planinski krožek, kot ga je prejšnji ravnatelj,« je dejala Čengijeva.

Meni, da je v tem trenutku najpomembneje to, da kakovostno izpeljejo pouk na daljavo, da bo čim manj izpada, potem da učenci znova začutijo šolo kot prostor, kjer se počutijo sprejete in varne. »Ko sem nekje prebrala, da so zavoljo razmer, v katerih živimo, to izgubljene generacije, me je stisnilo pri srcu. Znanje se namreč pridobiva skozi vse življenje. So in bodo določene težave predvsem na čustvenem področju, seveda odvisno od vsakega posameznika, na akademskem pa mislim, da lahko vse cilje doseženo in presežemo. Učimo se za življenje in ne za oceno, znanje mora biti vrednota. Velika naloga nas vse skupaj čaka, ko bodo šole znova odprle svoja vrata. Pomembno bo, da se bodo učenci stabilizirali, umirili in utirili v šolsko delo, da pridobijo občutek varnosti. Potem pa se bodo tudi morebitne čustvene zadeve začele umirjati. Tu vidim tudi prednost, da šola ni prevelika, da so odnosi lahko bolj pristni, da lažje lahko začutimo vsakega posameznika,« je povedala novopečena ravnateljica.

PRVIČ RAVNATELJICA

Sama namreč prihaja iz šole, to je osnovna šola Grm, kjer je zadnjih 21 let poučevala angleški jezik, kjer je na predmetni stopnji več otrok kot na celotni mirnopeški šoli. Pred tem je delala tudi na srednji kemijski in zdravstveni šoli na novomeškem šolskem centru, na osnovni šoli Dolenjske Toplice, prvo službo pa je dobila na osnovni šoli Vavta vas, kjer je še danes hvaležna tedanjemu ravnatelju za besede na prvem razgovoru: »Tvegali bomo z vami.«

»V obeh šolskih sistemih sem zelo uživala, a sem čutila, da je osnovna šola tista, kjer si želim delati,« je povedala in dodala, da je zdaj pred njo novo poglavje v novem okolju, v novi vlogi, z drugimi nalogami in skrbmi. »To, da prihajam iz druge šole in drugega kraja, vidim kot prednost. Želela sem biti ravnateljica na manjši šoli in zamenjati okolje. Sem nepopisan list papirja in lahko začnem graditi odnose z vsemi – učenci, učitelji, starši in lokalnim okoljem od začetka,« je poudarila.

Pravi, da je v šoli, ki je tudi na lepi lokaciji, odlično zastavljeno, navdušili so jo projekti, ki potekajo – od Pavčkovih vitic do likovne ustvarjalnice, Rastoče knjige in drugih, s katerimi bodo seveda nadaljevali, zelo pomemben se ji zdi tudi stik s starši in lokalnim okoljem, slednjega bi v prihodnosti želela denimo okrepiti s šolo za starše oziroma tečaji za starše v popoldanskem času. »Ena od stvari, ki so mi pri srcu, je tutorstvo med učenci, ko starejši učenci pomagajo mlajšim. Prav tako želim še okrepiti povezovanje med vrtcem in šolo. Ko starši pripeljejo enoletnika v vrtec, ostane v tej stavbi praktično 14 let. To je zelo dolgo obdobje in mora biti kvalitetno, na to poskušam gledati kot na celostni razvoj otroka,« je naštevala Majda Čengija.

Članek je bil objavljen v 3. številki Dolenjskega lista 21. januarja 2021

M. Žnidaršič

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava