DL: Kulturna dediščina po potresu - Najbolj prizadete cerkve in gradovi

4.4.2021 | 12:50

Med najbolj kritične sodijo poškodbe na cerkvi sv. Jakoba na Malem Vrhu. Na sliki so vidne resne razpoke, ki kažejo na to, da se je zvonik zasukal in povesil, nastale pa so poškodbe na fasadi in v notranjosti pod zvonikom. Cerkev ni varna za ljudi. Še huje je to, da stoji na manjši vzpetini, pod njo pa sta v neposredni bližini dve hiši, kamor se lahko zvonik podre. (Foto: Ana Krevelj)

Mitja Simič

Na območju novomeške enote ZVKD ob potresu poškodovanih 43 spomenikov kulturne dediščine – Denar za odpravo, če bo razglašena naravna nesreča

Decembrski katastrofalni potres na Hrvaškem so dobro čutili tudi prebivalci Dolenjske in Posavja, škodo pa je potres povzročil predvsem na starih zgradbah, večinoma zaščitenih kot kulturna dediščina. Na območju novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine je potres poškodoval 40 objektov kulturne dediščine. Poškodovanih je 32 cerkva, pet gradov in še trije drugi objekti.

Po besedah vodje novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Mitje Simiča je tokratni potres najbolj prizadel objekte na območju severnega dela brežiške občine, torej območje Bizeljskega in Pišec, ki je lani marca dobro čutilo že zagrebški potres. Največja škoda je nastala na gradu Bizeljsko, zgornjemu spisku pa lahko dodamo tudi poškodbe kostanjeviškega samostana, Lamutovega likovnega salona v Kostanjevici in Mencingerjeve hiše v Krškem, ki sicer ne spadajo pod novomeško enoto zavoda, bodo pa v njegovo pristojnost prišli prvega februarja, ko bo ljubljanska enota zavoda na novomeško prenesla pristojnost za občini Krško in Kostanjevica.

»Naši strokovnjaki za zdaj le popisujejo škodo, ki je nastala ob potresu, za evidenco, tako da vemo, v kašnem stanju so objekti kulturne dediščine. Obenem bo to tudi dokument, če bo vlada razglasila naravno nesrečo, v tem primeru pa naj bi bil odpravi posledic oziroma sanaciji škode namenjen tudi denar. Mehanizem za razglasitev naravne nesreče se sproži, če je skupna škoda ocenjena na več kot 3,5 milijona evrov, s tem pa se sprosti tudi dostop do sredstev za odpravo škode po potresu, o čemer pa odloča vlada in ne Zavod za varstvo kulturne dediščine.«

Po podatkih koordinatorja delovne skupine republiškega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Igorja Peršolje je na območju naše države v potresu, ki je 29. decembra katastrofalno prizadel Hrvaško, poškodovanih 112 objektov kulturne dediščine, večina na območju Posavja, Dolenjske in severovzhodne Slovenije, nekaj objektov pa tudi v osrednji Sloveniji in celo v Postojni.

»Večinoma gre za za nove ali povečane stare razpoke v zidovih, ponekod pa so se deli stavb tudi porušili, predvsem dimniki, precej kritično so poškodovani tudi nekateri zvoniki, nekateri so zdaj nagnjeni kot stolp v Pisi. Kaj bo treba storiti s prizadetimi stavbami ali deli stavb, bodo odločili statiki, naš zavod o tem ne more odločati, saj naši strokovnjaki nimajo kompetenc za oceno varnosti in lahko zgolj popišejo škodo. Škoda je precej večja, kot smo sprva predvidevali,« pove Mitja Simič.

Škodo na objektih kulturne dediščine v Mestni občini Novo mesto je ocenila konservatorka z novomeške enote ZVKD dr. Ana Krevelj: »Ob potresu se je podrl velik del kamnitega podpornega zidu, ki podpira jugozahodni del platoja, na katerem stoji stolnica sv. Nikolaja oziroma kapiteljska cerkev, prizaneseno pa ni bilo niti Frančiškanskemu samostanu. Ob pregledu smo v cerkvi sv. Lenarta opazili razpoke na slavoloku ter prezbiteriju, poškodovana je tudi samostanska kapela. Škoda je nastala tudi na podružnični cerkvi sv. Trojice na Potovem Vrhu.«

Članek je bil objavljen v 2. številki Dolenjskega lista 14. januarja 2021

I. Vidmar