Brez šminke nikamor!

1.4.2021 | 11:45

Iz video delavnice ličenja

Psihologi so mnenja, da način ličenja in količina uporabe ličil pove tudi nekaj o naši osebnosti. Močno poudarjene oči govorijo o ženski, ki zna dobro poslušati; nesrečne ženske naj bi uporabljale močan make-up, egocentrične paradirajo naokoli brez ličil, prav tako tiste, ki so nesrečne v ljubezni in tiste, ki želijo biti enakovredne moškim.

Ličenje pa ni samo domena nežnejšega spola, saj so se v 19. stoletju začeli šminkati tudi moški, vendar čas francoske revolucije ni bil naklonjen ličenju. Naličeni ljudje so bili prepoznani kot podporniki aristokracije in so lahko končali na giljotini. Kraljica Viktorija je obarvane ustnice označila kot nespodobno vedenje, zato se je zavzemala za naravni videz. Za ameriške ženske, ki so se borile za volilno pravico, pa je bila šminka simbol enakopravnosti spolov. Če se vrnemo še malo dlje v zgodovino, ugotovimo da prva šminka izvira iz časa sumerske civilizacije, 2.500 let pr. n. št., narejena iz listov najrazličnejšega cvetja in namenjena kraljici. Poslikave obraza prvotno niso bile namenjena lepotnemu izražanju, ampak so se uporabljale za magične in verske rituale, oznanjale so zmago v bitki, prav tako pa so služile za ustrahovanje nasprotnika.

Egipčanke višjega sloja so si usta prekrivale z mešanico oranžne gline, smole in cvetličnih izvlečkov. Močna rdeča barva je spremljala Kleopatro, sijaj pa je dosegla s pomočjo zdrobljenih hroščev in ribjih lusk. V javnosti prepoznavne Grkinje se tudi ob smrti niso ločile od škatlic z barvilom, z njimi so jih tudi pokopali. Rimski cesarici, Neronovi ženi, so dvorne dame pripravljale zmes iz fikusa in rdečega vina. Japonska kultura pa je med plemstvom zagovarjala pobeljen obraz in temne ustnice, na katere so plemkinje nanašale pasto iz katrana in čebeljega voska.

Aristokratska bledica je zaznamovala začetek 20. stoletja, bow ustnice in zelo tanke obrvi so narekovali trend ličenja, Hollywood pa je s svojo filmsko industrijo spremenil odnos do ličil in zapisal marsikatero zgodbo preboja kozmetičnih podjetij, ki jih poznamo še danes. Max Factor je že leta 1914 predstavljal svoje prve esence iz ekstraktov kane, Maybelline pa je v prodajo spustil prvo kvadratno maskaro. V obdobju »Roaring Twenties« (rjoveča dvajseta) v ženski torbici Američank in Evropejk ni manjkala šminka, senčilo za oči, maskara in tonski svinčnik, Japonsko pa je zaznamovala blagovna znamka Shiseido, ki je s svojo unikatnostjo skreirala »moderno Japonsko«. Prav tako v tem obdobju lahko zasledimo pojav številnih knjig o kozmetiki in priročnikov o nanašanju ličil.

Trideseta leta 20. stoletja so zaznamovale zelo tanke ukrivljene obrvi, v večini obrite in narisane. Saj se spomnite filmskih ikon kot so Greta Garbo, Gene Harlow in Constance Bennett? Max Factor je na trg lansiral prvi sijaj za ustnice, znamka Helena Rubinstein pa svojo prvo vodoodporno maskaro v trdni različici, kajti tekoče še niso izumili. Pojavili so se tudi prvi tutoriali za učenje tehnik ličenja.

V 40. letih prejšnjega stoletja je proizvodnja dekorativne kozmetike dosegla industrijsko raven, oblikovala pa se je tudi modna podoba ženske, ki vseskozi nosi visoko pričesko (pin-up), ima ukrivljene obrvi, rdeče polne ustnice in nohte (simbola te dobe). Za sijoče ustnice so uporabljali vazelin.

Zlata doba ličil pa se je pričela leta 1950, ko so na priljubljenosti pridobili izdelki za nego kože, pojavila se je šminka, ki ne pušča sledi, vijola-rdečo barvo pa zamenjajo roza in pastelni odtenki. Revlon je ženskam prvič ponudil komplete senčil večih odtenkov. Za lažjo predstavo se samo spomnite modnih in filmskih ikon - Elizabeth Taylor, Natalie Wood, Marilyn Monroe, Grace Kelly, Audrey Hepburn.

Blede ustnice in pretirano obrobljene oči z umetnimi trepalnicami so zaznamovale 60. leta prejšnjega stoletja. Modna ikona tega obdobja je bila »boyish - fantovska« Twiggy, hipijevsko gibanje v 70.-ih letih pa je zagovarjalo opuščanje ličil in skrbi za lase.

Želja po naravnih kozmetičnih izdelkih se je prebudila v 80.-ih letih, prav tako pa je bilo ženskam na voljo ogromno kozmetičnih, parfumskih in medicinskih izdelkov za nego kože in las. Ker pa kozmetika ne zadosti vsem okusom, je marsikdo posegel tudi po lepotnih posegih. Zelo ekstremni preobrazbi smo bili priča na primeru Michaela in La Toye Jackson.

Kot na področju glasbe, klubske scene, se nam tudi na področju kozmetike kolca po 90.-ih. Ličila se niso preobrazila samo v barvah, ampak tudi v teksturi. Ta čas zaznamujejo svetla, krepka in lutkovna ličila, saj so mnoge ženske posnemale podobo Barbie in junakinj iz mehiških nanizank.

Ker so 8. marca praznovale vse ženske sveta, smo jih obdarili z video delavnico ličenja. Posvetili smo se dnevnemu, vsakdanjemu videzu. Posnetek delavnice si lahko ogledate na Facebook profilu Večgeneracijski center Posavje Sevnica, KŠTM in Mladi v Sevnici.

Ličenje je umetnost prikrivanja pomanjkljivosti in poudarjanja prednosti. Naš obraz je platno, vendar tudi najboljša šminka ne zmore prikriti notranjega nezadovoljstva. Najlepši make-up, ki ga lahko nosi ženska je njen nasmeh in sijoče oči.

Viri:

https://www.zadovoljna.si/modna-in-lepa/kaj-make-up-pove-o-zenski.html

https://mymake-up.si/nasveti-in-triki/sminka-skozi-zgodovino

https://kemerovo-svadba.ru/sl/materinstvo/istoriya-sozdaniya-makiyazha-kto-i-kogda-pridumal-makiyazh-zanimatelnaya-istoriya-istoriya-vozniknoveniya.html

https://vizita.si/dusevnost/zakaj-se-zenske-skrivajo-za-licili.html

Družinski inštitut Zaupanje,
Margareta Lešnik, strokovna sodelavka