DL: Zapora dejavnosti - Tudi noht je lahko resen problem

3.3.2021 | 14:40

Dejavnost salona pedikure Pediman je po vladni razvrstitvi med nenujnimi, zato je zaprt. ...

... Dolores Šober pa meni, da bi pedikersko dejavnost zaradi njenega zdravstvenega vidika država morala dovoliti. (Foto: osebni arhiv D. Š)

Maja Klančar

Branko Meh: Delno zaprtje gospodarstva ni prineslo rezultatov – S sproščanjem manj dela na črno in več nadzora – Dovoliti topel obrok v lokalu?

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je prejšnji teden na vlado naslovila pobudo za odprtje dejavnosti. Ponovno želijo delati frizerji, kozmetiki, cvetličarji, vrtnarji, manjši trgovci, kemični čistilci, avtopralnice, delno tudi gostinci, pa usnjarji, tekstilci, avtošole in drugi.

»Številne dejavnosti so z odlokom zaprte že dva tedna ali celo več kot mesec dni, epidemiološka slika pa se še ni izboljšala,« ugotavlja predsednik zbornice Branko Meh in dodaja, da je veliko dela opravljenega na črno, brez vsakršnega nadzora nad upoštevanjem zaščitnih ukrepov in da bi zato veljalo razmisliti o sproščanju nekaterih dejavnosti.

Higienski standardi na področju frizerskih in kozmetičnih storitev so že zdaj strogi, poudarjajo v zbornici. Ustrezne pogoje za varno prodajo lahko zagotovijo tudi domači cvetličarji in vrtnarije, pa tudi manjše specializirane trgovine, sploh tiste, ki niso del velikih nakupovalnih središč. Malo stikov s strankami je tudi v kemičnih čistilnicah in avtopralnicah. V gradbeništvu bi med izjeme, za katere ne velja zapora, morali dodati vsa dela, ki potekajo zunaj in v praznih stanovanjih, se pravi tudi inštalaterska, slikopleskarska, mizarska … naštevajo v zbornici.

Delnega odprtja si želijo tudi gostinci. »Menimo, da bi bilo bolj varno in predvsem bolj zdravo, da bi delavci pojedli topel obrok za mizo v lokalu kot na primer v kombijih, kjer ni ustrezne razdalje, ali po gradbiščih, kjer je zdaj res hladno,« so prepričani v zbornici. Glede na to, da zapora gostinstva traja že najdlje časa, v zbornici znova predlagajo, da gostincem vlada omogoči vsaj delovanje na terasah ter za podjetja s pogodbami. Zbornica poleg naštetih zahteva tudi odprtje zlatarn in urarskih delavnic, avtošol in servisov računalnikov.

Položnice so ostale

Maja Klančar je samostojna podjetnica s frizersko dejavnostjo, zato je morala zaradi omejitvenih ukrepov začasno zapreti salon, ki ga ima v Šmarjeških Toplicah. »Država da mesečno nadomestilo 1100 evrov in s tem moramo preživeti doma in živeti mora tudi salon. Plačevati je treba vse prispevke, zneski na vseh položnicah so enaki kot prej, v mojem primeru je treba plačevati tudi najemnino,« pravi Klančarjeva.

Po njenem bi bilo prav, če bi država dala obrtniku kot nadomestilo za izgubljeni prihodek 80 odstotkov tistega zneska, ki ga je obrtnik ustvaril pred krizo, ne pa da sama določi neki znesek, kot je to naredila zdaj. Maja Klančar v salonu dela sama in zdaj v nastalih razmerah to nekoliko olajša težave, ki so nastale zaradi zajezitvenih ukrepov.

Ni nujno, a vseeno je

Dolores Šober je samostojna podjetnica, salon pedikure Pediman ima v Novem mestu, sicer je doma v Občini Črnomelj. Pedikersko dejavnost je vlada sprva še dovolila, potem je več niso smeli opravljati in zapora velja še vedno. »Razumem, da so zaprte nenujne dejavnosti, a so stvari, ki so vseeno nujne. To, kar delam, pedikura, je tudi delo s starejšimi, ki sami takega dela ne morejo narediti. Tu ne gre za lepoto. Nohti na primer rastejo in zrastejo po svoje. Ljudje si jih marsikdaj ne morejo urediti sami, posebno tega ne zmorejo starejši. Tu gre tudi za diabetično stopalo. Ko sem delala, so mi bile stranke hvaležne za pomoč. Zdaj mi je težko, ker bi jim še vedno rada pomagala, a tega ne smem in zato zdaj tudi ne delam. Pravila so in moramo jih upoštevati. Če smo pri maskah – zdaj so obvezne – ampak masko sem uporabljala že doslej, preden so jih predpisali. Delo je pač tako, da jih uporabljam,« je povedala.

Pedikersko delo je na meji medicinskega na tem področju. »Imam izobrazbo za oskrbo diabetičnega stopala, ki sem ga že omenila. Oskrba diabetičnega stopala je zelo zahtevno in odgovorno delo, ki mora biti opravljeno strokovno. Prav zato naj si diabetiki ne bi sami urejali nohtov in kože na stopalih, saj lahko povzročijo zdravstvene zaplete. Zdaj, ko pedikerji ne smemo delati, stvari pač ostajajo neurejene. Dolgoročno bi se lahko poznale škodljive zdravstvene posledice sedanjih omejitev, tudi poškodbe pri diabetikih in tudi to, da bo kdo od diabetikov zato žal moral tudi v bolnišnico. Če si sami na primer odstranjujejo kurja očesa in urejajo nohte in stopala, se lahko poškodujejo. Če se bo to zgodilo, se bo tudi zato, ker nisem smela do teh ljudi. Diabetiki, ljudje, ki imajo težave z ožiljem in osebe, ki uporabljajo zdravila proti strjevanju krvi, pri njih vse te stvari pomenijo tveganje za zdravje. Še več. Posledice so lahko hude in tudi usodne. Zato bi bilo prav, da država odpre, omogoči nujne dejavnosti,« poudarja.

Čakamo, kaj bo

Dela sama. Če tako nima skrbi s plačilom drugih zaposlenih, to ne omili dejstva, da zaprti pedikerski salon, katerega prostor ima v najemu, ne prinaša prihodka. »V prvi epidemiji je država dala nadomestilo. Zdaj čakamo, ali bo in kdaj bo,« pravi Dolores Šober.

Snovalci omejitvenih ukrepov so nedvomno v primežu statistike o širjenju okužb. Če pri tem uvedena ustavitev številnih gospodarskih dejavnosti in javnega življenja blaži omenjeno statistiko, pa velja ponovno razmisliti, ali med dejavnostmi, ki so jih uradni ocenjevalci opredelili za nenujne, ni tudi katera taka, ki je za določeno število ljudi nepogrešljiva. Nepogrešljiva mogoče še ne prvi dan, prvi teden ali prvih nekaj tednov zapore, v nadaljevanju zapore pač. Težava je, ker sta v igri družbeni in čisto osebni pogled na zdravstveno stanje. In čisto z vidika posameznika je vseeno, ali je bolan zaradi covid-19 ali denimo zaradi krvavitve ali zastrupitve kot posledice odstranjevanja kurjega očesa ali obrezovanja nohta v domači kopalnici z domačimi improviziranimi pripomočki.

Članek je bil objavljen v 49. številki Dolenjskega lista 3. decembra 2020

M. Luzar