DL: Portret tedna - Danijel Brezovar

3.3.2021 | 12:35

Mirnopeška osnovna šola Toneta Pavčka je dobila novo vodstvo. Zdajšnji ravnatelj Danijel Brezovar je po skoraj 43 letih neprekinjene delovne dobe postal upokojenec. Mirnopeški hram učenosti je vodil zadnjih deset let, pred tem je bil na šoli dvanajst let učitelj.

»Prihod v Mirno Peč je zame predstavljal vrnitev domov. Te kraje sem dobro poznal, saj so bili tu doma starši in smo v mladosti veliko hodili k staremu očetu. V dvanajstih letih poučevanja fizike in tehnike ter modelarskega krožka so učenci pod mojim mentorstvom dosegali lepe uspehe. Ko se ozrem na to obdobje, vedno čutim zadovoljstvo,« je dejal Brezovar, ki z družino živi v Novem mestu. Za ravnatelja je bil imenovan v obdobju, ko je bila predvidena gradnja novega vrtca in šole, v katero so se 21. decembra leta 2012 tudi preselili. Z izkušnjami, ki jih je imel pri vodenju investicij v novomeški občini, kjer je bil štiri leta zadolžen za področje družbenih dejavnosti, je brez večjih težav sodeloval pri gradnji. Pozneje je ob šoli zrasla še športna dvorana, tako da sta vrtec in šola dobila najboljše pogoje za delo. »Da je bila odločitev občine za gradnjo novega vrtca in šole prava, kaže dejstvo, da smo v lanskem šolskem letu šolo zapolnili s številom oddelkov, kot jih je predvideval investicijski program. Pri vrtcu pa smo zaradi povečanega vpisa morali poiskati dodatne kapacitete v starem vrtcu,« je dodal Brezovar.

»Ob obeh imenovanjih za ravnatelja nisem v prvo vrsto postavljal gradenj, ampak ustvarjanje varnega in spodbudnega okolja za vse udeležence vzgojno-izobraževalnega procesa. Brez tega ni mogoča nobena resna nadgradnja. Pomembno mi je bilo čim kakovostnejše izvajanje kurikuluma v vrtcu ter obveznega in razširjenega programa v šoli. Za to sem si prizadeval ves čas, bil zahteven do svojih sodelavcev in se trudil, da so bili v ta proces čim bolj vključeni tudi starši. Menim, da nam je uspelo ustvariti vzdušje zaupanja, težave smo reševali sproti in lahko zadovoljen zaključim, da je OŠ Toneta Pavčka urejen, dobro delujoč sistem,« je ocenil in dodal, da večina zaposlenih strokovno in odgovorno opravlja naloge ter se zaveda svojega poslanstva. »Vedno sem bil ponosen na vse, ki se trudijo omogočiti otrokom čim boljše pogoje za njihov razvoj, ki so pripravljeni sodelovati in si pomagati pri doseganju skupnih ciljev. Trudil sem se, da sta bila šola in vrtec močno vpeta v lokalno okolje, da smo sodelovali z društvi in drugimi ustanovami,« je poudaril in ob tem izpostavil mirnopeško občino, ki so vrtcu in šoli vedno nudili vso pomoč in podporo.

Danijel Brezovar je svojo poklicno pot začel kot obratni elektrikar v podjetju Pionir, kjer je imel štipendijo. Po služenju vojaškega roka se je ob delu vpisal v elektrotehnično šolo v Ljubljani in se zaposlil v Industriji motornih vozil. Leta 1978 je naredil sprejemne izpite na Pedagoški akademiji v Ljubljani ter postal redni študent fizike in tehnike, kar mu je omogočila štipendija tedanje izobraževalne skupnosti občine Novo mesto, za kar ji je še danes hvaležen. Prvo delo v šoli je dobil na OŠ Grm, bil aktiven v sindikatu in takratnih prelomnih dogodkih konec osemdesetih let, se jeseni 1990 zaposlil v izvršnem svetu občine Novo mesto, pozneje za krajši čas na novomeški upravi enoti, nato v založniškem podjetju, ki je izdajalo poslovni časopis Profit, leta 1998 pa se vrnil v svoj osnovni poklic na mirnopeško šolo, kjer je ob delu zaključil še univerzitetni študij na Pedagoški fakulteti ter Fakulteti za matematiko in fiziko.

Od mladosti so mu bili blizu narava, travniki, gozd, odprt prostor, ki mu predstavljajo možnost gibanja, razmišljanja, opazovanja, svobodo. »Ukvarjal sem se s športom, predvsem nogometom, tekmoval v atletiki, pri sedemnajstih pa mi je vrstnik odkril pot v gore in alpinizem. Hoja, gore in gibanje v naravi so del mene in bodo ostali, dokler bom tega zmožen. Alpinizem mi je dal veliko dragocenih izkušenj, z njim pa sem se prenehal ukvarjati zaradi hudih zdravstvenih težav,« je dejal. Te so se skozi leta kopičile, že desetletja je spremljevalka njegovega življenja Crohnova bolezen, podedoval je policistične ledvice, zato so mu postopno odpovedovale, tako je od konca leta 2018 odvisen od dializnega aparata, na katerega ga priključijo dvakrat na teden, v času korone pa so mu maja diagnosticirali raka na prostati in je oktobra prestal operacijo. »Mnogi bi se že zdavnaj invalidsko upokojili, jaz pa sem si vedno rekel, da imam bolezni, a bolezni nimajo mene. Sprejel sem jih ter živim polno in ustvarjalno življenje!«

Za svojega naslednika v šoli želi le, da se zaveda, da prihaja v lokalno okolje, v katerem sta šola in vrtec pomemben element sobivanja, da sta vpeta v življenje skupnosti. »Sam sem v ospredje postavljal tri vrednote: strokovnost, odgovornost in sodelovanje. Upam, da bo to nadaljeval tudi moj naslednik.« Dela mu po upokojitvi ne bo zmanjkalo, saj hiša, ki sta jo zgradila z ženo Darjo – tudi ona je ravnateljica in mu bo v upokojenske vode sledila čez nekaj mesecev, zahteva svoje, zanimajo ga stare obrti, etnologija, vabijo gore in narava. »Knjige so mi od rane mladosti zveste spremljevalke. Z zetom pa se pogovarjava, da bi nabavili avtodom. Dolgčas mi ne bo,« je prepričan Danijel Brezovar.

Članek je bil objavljen v 48. številki Dolenjskega lista 26. novembra 2020

Mojca Žnidaršič