DL: Gostinci v koronačasu - Med zaprtjem urejajo in prenavljajo

2.3.2021 | 14:50

Gostinci upajo, da bodo lahko kmalu znova odprli svoja vrata. (Foto: R. N.)

Na Domačiji Krnc so ta čas izkoristili za ureditev degustacijske kleti – V gostišču Koren tudi v drugem valu epidemije nadaljujejo dostavo hrane – Gostinci upajo, da se bodo razmere kmalu izboljšale – Celovita energetska prenova Blatnikovega hrama

Gostinstvo je bilo že v prvem valu epidemije koronavirusne bolezni ena najbolj prizadetih panog v Sloveniji. Mnogi si še niso niti približno opomogli, pa so že morali pred tedni znova zapreti svoja vrata. Preverili smo, kako je v tem času z nekaterimi gostinci na območju žužemberške občine.

»Ker imamo zaprta vrata, je to za nas velik udarec. Ocenjujemo, da bodo prihodki letos za tretjino manjši kot lani,« pravi Dušan Papež, vodja Domačije Krnc na Hribu pri Hinjah. Ko so bili odprti, so imeli dva redno zaposlena, pomagala pa sta še dva študenta. Ker ni dela, zaposlena koristita ukrep delnega nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Papež si želi, da bi se razmere kmalu normalizirale in da bi lahko znova odprli svoja vrata.

Pri njih je sicer mogoče tudi prenočiti. Do konca avgusta so zaznali celo za petino več nočitev kot v istem obdobju lani. »Svoje so naredili turistični boni. To je bila dobra poteza države,« ocenjuje Papež. Po zgledu nekaterih ostalih gostincev so tudi sami poskusili z dostavo hrane na dom, a se ni izšlo, saj je bil promet premajhen. Ker so morali zapreti svoja vrata, so ta čas izkoristili za ureditev degustacijske kleti, ki bo še popestrila njihovo ponudbo.

KUHINJA VSEENO DELUJE

V gostišču Koren iz Žužemberka so imeli že med prvim valom epidemije dostavo ali osebni prevzem hrane in tudi zdaj to nadaljujejo. Da kljub zaprtju kuhinja vseeno deluje, se je izkazalo za dobro potezo, saj na dan razvozijo kar nekaj malic, kosil in drugih jedi. Tudi oni menijo, da je država s turističnimi boni pomagala vsem, ki so vpeti v turizem. Njihovo gostišče je tik ob reki Krki in poleti se nad obiskom gostov niso pritoževali. Veliko so se tudi promovirali, kar je še pripomoglo k dobremu obisku.

PRIHODKA NI, STROŠKE PA JE TREBA POKRITI

»Moramo se kar sprijazniti z razmerami. Zdravje vseh nas je na prvem mestu. Zagotovo bo letošnje leto za marsikoga, ki se ukvarja z gostinstvom, zelo težko,« pravi Angelca Bedene, ki skupaj z možem v Šmihelu pri Žužemberku upravlja turistično kmetijo Meden, kjer so, ko so bili odprti, ob vikendih pogosto gostili kakšno zaključeno družbo. »V tem času prihodka ni, davek državi pa moram vseeno plačevati, ker sem v službi in imam to dejavnost registrirano kot popoldanski s. p. Na mesec vsi stroški znašajo okoli 100 evrov. Treba se je zavedati, da je treba plačati tudi elektriko, saj hladilniki delajo,« še dodaja Bedenetova, ki je prepričana, da se bodo ljudje k njim vrnili, ko bodo lahko znova odprli svoja vrata.

ENERGETSKA PRENOVA

Podobnega mnenja je tudi Alojz Rezelj, ki ima na Dvoru gostilno Blatnikov hram. Vseh pet zaposlenih, od tega so trije domači, koristijo nadomestilo, ki pripada vsem, ki čakajo na delo. »Država je na neki način poskrbela za nas gostince. Več v teh časih ne moremo pričakovati. Lahko le upamo, da bo cepivo proti covidu-19 kmalu na voljo in da se bo življenje kmalu vrnilo v stare tirnice,« pravi. Za dostavo hrane na dom se niso odločili, kajti lotili so se temeljite energetske prenove gostilne, ki vključuje tudi postavitev sončne elektrarne. Tako bodo sami proizvajali elektriko, višek pa jo bodo oddajali v omrežje. Rezelj ocenjuje, da bodo na račun celovite energetske prenove Blatnikovega hrama na mesec privarčevali 1000 evrov. Celotna investicija skupaj s postavitvijo sončne elektrarne je po njegovih besedah vredna približno 325.000 evrov, od tega so 200.000 dobili na evropskem razpisu.

Članek je bil objavljen v 49. številki Dolenjskega lista 3. decembra 2020

Rok Nose