DL: Poreklo mesa - Epidemija in kuga določata trg

1.3.2021 | 12:30

Krškopoljski prašič (foto: A. K., arhiv DL)

Zaradi epidemije ljudje kupujejo drugače in manj, trgovci jih skušajo privabiti tudi z akcijskimi in trajno znižanimi cenami – GIZ mesne industrije: skoraj vsi trgovci se oglašujejo kot družbeno odgovorni prodajalci lokalne hrane, v resnici pa vse več uvažajo – Perutninskega mesa za izvoz, a ga uvažajo

Letošnje leto, zaznamovano s koronavirusom, pušča pečat na vseh področjih. Ljudje kupujejo drugače in manj, podjetja se skušajo prilagoditi novim razmeram, da bi ohranila kupce. Spremembe nakupovalnih navad se v vsaki krizi najprej kažejo v racionalizaciji nakupov in večji cenovni občutljivosti kupcev, prav slednja pa je idealna podlaga za razraščanje slabih praks, ki jih zaznavamo na trgu, opozarjajo v Gospodarskem interesnem združenju (GIZ) mesne industrije Slovenije.

Spremenjene nakupovalne navade se še posebej močno kažejo v živilskih trgovinah. Trgovci se najpogosteje odzivajo z akcijskimi in trajno znižanimi cenami. Ampak akcijske in trajno nizke cene so, kot opozarjajo v GIZ, v marsičem sporne, saj v glavnem ostanejo prikrite pasti, ki se lahko skrivajo v nizkih cenah. Skoraj vsi trgovci se oglašujejo kot družbeno odgovorni prodajalci lokalne hrane, ki dajejo prednost domačim dobaviteljem, v resnici pa vse več uvažajo. »Uvoženega mesa v predpakirani obliki (z informacijo o poreklu na embalaži) na policah ni ravno dosti, ga je vedno več na postrežnih mestih, kjer porekla ni mogoče preveriti. Posamezni trgovci spretno izkoriščajo tržna nesorazmerja na globalnem trgu, ki so posledica hkratnega pojava pandemije covid-19 in afriške prašičje kuge (APK),« opozarjajo v GIZ.

Z letno proizvodnjo govejega mesa okoli 44.000 ton in porabo dobrih 20 kilogramov na prebivalca je Slovenija povsem samooskrbna, s skoraj 65.000 tonami piščančjega mesa pa domači rejci zagotavljajo potrebne količine za Slovenijo in še za izvoz. »Navzlic temu se na prodajnih mestih kopiči tudi uvoženo (poceni) piščančje meso. Povečevanje uvoza mesa pa ima lahko zelo daljnosežne posledice za slovensko živinorejo in proizvodnjo mesa. Padec tržnih deležev domačih dobaviteljev se bo neizbežno kazal na trgu surovin, v viških klavnih živali in padcu cen pod ekonomsko vzdržno raven,« ugotavljajo v GIZ. Od tu prihaja tudi priporočilo kupcem, naj izberejo slovensko poreklo, ki zagotavlja kakovostno surovino, učinkovit nadzor in v mnogih primerih tudi višjo kakovost.

Da bi zaščitili kupce, bi po opozorilih mesnega združenja država in varuh verige v preskrbi s hrano morala vzeti pod drobnogled zavajajoče oglaševalske prakse trgovcev. V pomoč pri zajezitvi zavajanja glede porekla mesa so lahko tudi lani sprejeti sklepi odbora za kmetijstvo državnega zbora. V tem dokumentu so izrecno zahtevali nadzor mesa ne samo v trgovini kot končnim členom verige preskrbe z mesom, ampak pri vseh v tej tržni verigi. »Ko bodo pristojni državni organi prisluhnili še pobudam za uveljavitev predpisa o navajanju porekla mesa na jedilnih listih v gostinskih lokalih in javnih zavodih, bomo na poti k ureditvi trga z mesom in s tem povezanim varstvom potrošnikov. Seveda pa bomo za nemoteno trajnostno oskrbo s kakovostno hrano morali v Sloveniji narediti pomembne razvojne korake, ki temeljijo na razvoju strateških panog, hitrejšem povečevanju samooskrbe v deficitarnih panogah in državni podpori za povezovanje v verigah, s ciljem preprečevanja tržnih anomalij, prepoznavanja kakovosti in enakopravnih odnosov v smislu pogajalske moči,« poudarja Ana Ahčin, generalna sekretarka GIZ mesne industrije Slovenije.

Kot odziv na spremenjene nakupovalne navade in hkrati podporo oskrbi z domačim mesom velja gledati tudi novembrski odlok o pomoči prašičereji. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je namreč pripravilo Odlok o finančni pomoči pri reji prašičev v letošnjem letu, ki ga je vlada sprejela sredi tega meseca. Sektor prašičjega mesa je namreč zaradi epidemije covid-19 zaslužil manj v drugi polovici letošnjega leta, in to predvsem zaradi manjše prodaje dražjih kosov, zmanjšane gostinske porabe poleti, zaprtja javnih zavodov v jesenskih mesecih ter posledično zmanjšane prodaje prašičjega mesa sploh, navajajo na ministrstvu. Izpad dohodka najbolj občutijo rejci kot ključni člen v preskrbi s svinjskim mesom, in država jih želi podpreti z omenjenim odlokom.

Za denarno pomoč po tem ukrepu mora biti upravičenec vpisan v letošnjo evidenco imetnikov rejnih živali, in sicer je merilo stalež njegovih prašičev 1. februarja letos, pri čemer je pogoj, da je redil na ta dan najmanj tri plemenske živali oziroma petnajst prašičev pitancev. Na dan oddaje zahtevka mora biti njegovo kmetijsko gospodarstvo vpisano v register kmetijskih gospodarstev, upravičenec ne sme biti v stečaju, prisilni likvidaciji ali osebnem stečaju ter ne sme imeti neporavnanih davčnih in drugih denarnih obveznosti nad 50 evrov. V teh pogojih lahko po omenjenem odloku dobi denarno pomoč 598 kmetijskih gospodarstev, ki imajo skupaj skoraj 23.000 prašičev pitancev in plemenskih prašičev.

Kot še navaja kmetijsko ministrstvo, so cene svinjskega mesa zaradi epidemije začele padati že maja. Od junija 2019 do maja 2020 so bile sicer primerjalno zelo visoke zaradi afriške prašičje kuge v azijskih državah. Evropska unija je takrat namreč zelo povečala svojo prodajo prašičjega mesa v Azijo, zato so se v tistem obdobju občutno povišale odkupne cene na evropskem trgu in tudi v Sloveniji. Ampak tega obdobja ne upoštevajo v analizi stanja na trgu, saj so bile omenjene visoke cene izjemne in bi z njihovim upoštevanjem popačili resnične cenovne ter dohodkovne razmere na trgu prašičjega mesa.

Članek je bil objavljen v 49. številki Dolenjskega lista 3. decembra 2020

M. Luzar