Film si je utrl pot v pouk v srednjih šolah - tudi na Gimnaziji Novo mesto

1.3.2021 | 09:10

Film si je utrl pot v pouk v srednjih šolah - tudi na Gimnaziji Novo mesto
Film si je utrl pot v pouk v srednjih šolah - tudi na Gimnaziji Novo mesto
Film si je utrl pot v pouk v srednjih šolah - tudi na Gimnaziji Novo mesto
Film si je utrl pot v pouk v srednjih šolah - tudi na Gimnaziji Novo mesto
Film si je utrl pot v pouk v srednjih šolah - tudi na Gimnaziji Novo mesto

V šolskem letu 2020/ 2021 smo pri Zavodu za uveljavljanje vizualne kulture Vizo pričeli z izvajanjem prav posebnega pionirskega projekta v Sloveniji na področju filmske vzgoje. Ključno se nam zdi, da se poleg izbirnih filmskih predmetov obravnava v šoli film tudi širše, zato smo ga vpeli v pouk 5 šolskih predmetov. Prvo leto sodelujemo preko spleta s 5 srednjimi šolami, 15 profesorji in z več kot 410 dijakinj in dijaki ter z nacionalno televizijo. Aprila 2021 bomo med mladimi izvedli tudi nacionalni natečaj za najboljši videoesej.

S svojo sicer ne tako dolgo zgodovino, a zato s toliko bolj množično produkcijo kulturnih izdelkov, je film edinstveno referenčno in kreativno orodje – ti. »oko 20. stoletja«, kot pravi Francesco Casetti – , s katerim lahko poučujemo pestre teme pri različnih šolskih predmetih. Evropska komisija je našo idejo že podprla – v konzorciju s partnerji iz Italije, ki je bila nosilka projekta, ter Romunije in Bolgarije smo izvedli projekt Poučevanje evropske zgodovine s filmom (PEZF; an. Teaching European History through Cinema; http://https://vizo.si/pezf-se-naprej/). Poleg umerjenega ogledovanja filmov, so dijakinje in dijaki na koncu svoja razmišljanja zaključili z novim inovativnim ustvarjalnim in tudi učnim pristopom, ki izhaja iz filmskega kolažnega filma – izdelavo videoesejev. Tokrat Zavod Vizo nadaljuje na nacionalni ravno samostojno pot, a s sorodnim pristopom v filmskem opismenjevanju.>>

>> Poglejte si nekaj videoesejev, ki so nastali na slovenskih srednjih šolah v prejšnjih letih.

Tovrstni pristop je v našem šolskem sistemu še nepoznan, zato je želja Zavoda Vizo, da ga približamo javnosti in z njim nadaljujemo tudi letos. Ob tem pa razvijamo dodatne, nove, inovativne in sveže pristope, povezane s filmom, ki bodo v pomoč pri poučevanju tudi drugih šolskih predmetov. Projekt finančno podpira tudi Slovenski filmski center.

Pobudnik in vodja projekta je filmski pedagog in raziskovalec Rok Govednik, ki o letošnjem projektu pravi: “Epistemološko raziskovanja sveta preko medialne moči filma je v polju umetniških in obrtniških pristopov neizmerno bogastvo, ki ga imamo na voljo ponuditi otrokom in mladostnikom. Filmi omogočajo, da spoznavamo kraje in življenja, ki jih nikoli ne bi mogli spoznati, ker so nam geografsko ali časovno oddaljeni, omogočajo pa tudi, da znanja pridobimo perceptivno – saj film vendarle želi, da ga začutimo! -, da ga spoznamo empatično in avdio-vizualno razmišljujoče.”

Pionirski projekt

S projektom Poučevanje s filmom v srednjih šolah sodelujemo s petimi srednjimi šolami, s štirimi od teh smo sodelovali že v času projekta PEZF, to so Gimnazija Novo mesto, Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran, Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor in Gimnazija Murska Sobota. Pridružuje pa se jim še Gimnazija Šentvid Ljubljana, na kateri metodologijo uvajanja filmske vzgoje v pouk srednjih šol preizkušamo še širše, pri več predmetih in z več dogovarjanj ter več sodelovanj pri oblikovanju pouka. Tako bo film v tem šolskem letu na teh srednjih šolah vključen pri 6 šolskih predmetih: poleg zgodovine si bodo z njim pomagali tudi pri umetnostni zgodovini, sociologiji, španščini, filozofiji in izbirnem predmetu film. Do konca šolskega leta predvidevamo, da bomo izvedli preko 50 filmsko-vzgojnih aktivnosti, prilagojenih neposredno za pouk: ogledu filma bo sledil pogovor o tematikah iz filmov in filmskih izraznih sredstvih, multimedijska predavanja o zgodovini filma, filmski estetiki ter o izbranih učnih temah, izdelovanje videoesejev, vaje sinhronizacije idr.

Navkljub izzivom, ki jih prinaša spopadanje s pandemijo, ko so šole zaprte tudi tekom šolskega leta že več mesecev, smo se prilagodili in projekt izvajamo preko spleta. Do sedaj pri sami izvedbi, če odštejemo pravo atmosfero, ki jo prinaša srečanje v živo, nismo naleteli na večje težave.

Mnenja profesorjev:

“V času, ko poteka delo na daljavo, so dijaki prikrajšani za številne različne možnosti, kako pridobiti novo znanje, veliko manj je tudi dodatnih obšolskih dejavnosti (projektov, natečajev, tekmovanj). Poleg tega, da so dijaki dobili dodatne možnosti, da poleg obvezne učne snovi počnejo še kaj drugega, nas je seveda pritegnil program izvedbe projekta. Vsebina je naravnana tako, da preko dejavnosti, ki so dijakom zelo blizu (gledanje filmov), le-ti pridobijo številne nove veščine in spoznanja, ki jim bodo v poznejšem življenju lahko zelo koristila. Poleg tega projekt Poučevanje s filmom v srednjih šolah nudi zanimive in različne možnosti tako za mentorje kot dijake, da se bolj podrobno seznanijo s filmom, tudi na teoretični ravni, vsi skupaj postajamo bolj kritični opazovalci filmov,” prof. zgod. Melita Franko, Gimnazija Murska Sobota.

“Projekt je zelo dobro zasnovan. Omogoča vpogled v zgodovino filma in še več: uvodno predavanje predstavi malenkosti, na katere kot gledalec sicer nisi pozoren. Že npr. snemanje osebe od spodaj navzgor ali od zgoraj navzdol opozori na vlogo prikazane osebe. Dijaki spoznajo, kako pripraviti videoesej, na kaj morajo biti pozorni, čemu morajo dati poudarek. Film nam vsekakor omogoča bolj dinamično prikazovanje prostorsko in časovno oddaljenih dogodkov. S filmom vizualiziramo določene vsebine in jih dijakom naredimo razumljivejše. Ta projekt zainteresiranim dijakom omogoča tudi, da postanejo kritični gledalci,” prof. zgod. in soc. Sonja Bizjak, GEPŠ Piran.

“Gre za vsebine, ki jih dijaki verjetno v času šolanja nikoli ne slišijo, dejstvo pa je, da gre za umetnost, ki je res dnevno prisotna v naših življenjih in o kateri vemo bistveno premalo. Če bi imeli več znanja o filmu, filmski umetnosti, bi lahko filme gledali z drugimi očmi, bili pozorni na več stvari ter znali prepoznati kvaliteto, ki bi znali argumentirati. To je ena stvar, druga pa je, da se dijaki tudi sami spogledujejo s snemanjem, čeprav morda čisto kratkih zadev, in znanje o tem, na kaj morajo biti pozorni, je več kot samo dobrodošlo. Projekt ocenjujem ne samo kot zelo dober, celo nujno potreben,” prof. špan. Klavdija Mele, Gimnazija Šentvid Ljubljana.

“Projekt je obogatitev pouka zgodovine, saj se preko filma pogovarjamo in spoznavamo teme, ki jih ni v učnem načrtu, so pa pomembne za širjenje splošne razgledanosti dijakov. Prav tako lahko dijaki lažje razumejo določene družbene procese, ki se skozi zgodovinska obdobja ponavljajo. Preko filma spoznavajo drugačne kulture, učijo se strpnosti in razvijajo kompetence kritičnega razmišljanja ter razvijajo sposobnost aktivnega poslušanja in spremljanja dogajanja. Prav tako projekt spodbuja njihovo ustvarjalnost in jim omogoča umetniško izražanje. Zaradi slednjega ocenjujemo projekt kot izjemno dobrodošel na gimnazijah, saj so umetniške vsebine v trenutnih učnih programih (z izjemo klasične gimnazije) precej zapostavljene,” prof. zgod. Nevenka Malnarič Brulc, Gimnazija Novo mesto.

Še nekaj mnenj srednješolk in srednješolcev:

“Rokova ideja o preučevanju filmov se mi zdi zanimiva in poučna, njegovo delo pa je prav tako zelo dobro. Pohvalna je njegova zavzetost pri predavanju in trud za naše razumevanje vsebine,” Asja, 2. letnik Gimnazija Murska Sobota.

“Meni je bilo tudi zelo super, sploh zato, ker me kinematografija zelo zanima in se redko zgodi, da nam je (v šoli) predstavljena taka “ne-šolska” tema. Zdi se mi, da nam zelo manjka takih stvari, kjer lahko izvemo, ali nas zanima nek poklic oziroma kaj nas sploh zanima. Všeč mi je, ker nam je temo predstavil na tak simpatičen in poslušljiv način, da ti je ziher všeč tudi, če te to načeloma ne zanima. Z velikim veseljem bi poslušala še dve uri. :)” Hana, 4. letnik Gimnazija Šentvid Ljubljana.

“S pomočjo opisovanja, kako je izgledalo snemanje filma nekoč, lahko veliko izvemo o takratnem času in ljudeh, kar se učimo tudi v šoli pri običajnem pouku. Upam, da bomo v prihodnje imeli še kakšno podobno aktivnost,” dijak GEPŠ Piran.

“Rada bi se vam zahvalila, da ste naš razred izbrali za ta projekt, saj me je film, ki ga drugače ne bi pogledala, zelo navdušil. Preveč filmov je dandanes posnetih na isti način. Ravno zato, ker film ni vzel istega modernega pristopa k pripovedovanju, je naredil tak vtis na meni. Na koncu nimaš občutka, da so se osebe naučile kakršnekoli lekcije, niti nimaš občutka, da so svoje napake popravili. Tak konec je resničen. V življenju imamo seveda nevedne ljudi, ki bodo ponavljali svoje napake. In krivice se ti bodo godile, ne glede na to, ali si ali nisi pripravljen na njih. Na splošno sem z lahkoto pogledala film in ga tudi priporočala družini,” Lina, 3. letnik Gimnazije Novo mesto o filmu Zgodba o treh sestrah.

“Kljub vrsti nanizanih tragičnih dogodkov se mi je zdelo, da ima konec filma prisotnost upanja po boljšem in lepšem življenju. Oče je v hiši pripovedoval zgodbe in vse tri sestre so bile skupaj in se smejale; tudi zelo bolna sestra, in kdo ve, kaj se je (se bo) zgodilo potem. Zagotovo nas konec pusti negotove, polne vprašanj, zato lahko o tem razpravljamo.” Tim, 3. letnik Gimnazija Šentvid o filmu Zgodba o treh sestrah.

“Presenetljivo mi je bil zelo všeč češki jezik. Film se mi zdi precej futurističen s svojimi umetniškimi kadri ter količinsko skromno, a dobro premišljeno vsebino in besedami. Fant v svojem sledenju družinske tradicije želi postati tudi “pravi moški”, toda kot sam pravi: “Ko to hočem biti, nisem več.” Tako pri ženskah kot tudi pri herojskih dejanjih. Ironično ga čaka enaka smrt kot prednike, vendar o njej ne bo govoril noben njegov potomec. Mogoče napačno, ampak zasledil sem tudi zanimivo simboliko zvona na železniški postaji,” dijak Gimnazije Murska Sobota o filmu Strogo varovani vlaki.

“Frances je močna in samostoječa najstnica, ki se ne zmeni za druge. Drži se svojih načel in prepričanj, kar mi je pri njej všeč. Smili se mi, da je kot pripadnica manjšinske skupnosti prikrajšana za marsikatero dobrino, ki je ostalim samoumevna. Najbolj pa me je prizadelo, da je morala odraščati brez matere in očeta,” Ajda, 3. letnik Gimnazije Novo mesto o filmu Lebdi kot metulj.

Sodelovanje s TV Slovenija

Pri projektu smo se povezali s TV Slovenija, ki že nekaj let tudi na spletu ponuja kakovostno ponudbo filmskih vsebin. Že dobro leto in pol si je mnoge tuje filme in oddaje mogoče ogledati na spletnem portalu rtvslo.si/tv tudi do 30 dni po predvajanju na TV, domačo produkcijo pa večinoma še dlje. Raznolik nabor kakovostnih filmov iz rednih filmskih terminov Sedmi pečat, Kinoteka, Petkov film, Film tedna in Nedeljski kino nam je služil kot odlično izhodišče za pripravo programa filmske vzgoje, ki smo ga nato ponudili na izbiro profesorjem. Dijakinje in dijaki si bodo preko spletnega portala TV Slovenija in drugih spletnih portalov, tudi s pomočjo slovenskih distributerjev (Fivia) v obdobju od januarja do konca marca 2021 ogledovali 10 filmov: Strogo varovani vlaki (Ostre sledované vlaky, J. Menzel), Zgodba o treh sestrah (Kiz Kardesler, E. Alper), Lebdi kot metulj (Float like a buterfly, C. Winters), Rdeča puščava (Deserto rosso, M. Antonioni), Zakon po italijansko (Matriomino all’italiana, V. de Sica), Vsi drugi se imenujejo Ali (Angst essen seele auf, R. W. Fassbinder), Viridiana (L. Buñuel), Obtožujem! (J’accuse, R. Polanski), Deček (The Kid, C. Chaplin), Brazil (T. Gilliam).

“Časi zgolj linearnega podajanja TV vsebin so minili in pri snovanju distribucije najkvalitetnejših programskih vsebin s področja kulture in umetnosti, kamor seveda sodi tudi filmska umetnost, stremimo k temu, da so posamezni naslovi dosegljivi tudi na nelinearnih platformah. Žal nam čisto vsakič to ne uspe, saj so tudi naše želje uokvirjene v finančne možnosti. Smo pa toliko bolj veseli takrat, ko se ta naša namera opredmeti tudi v nečem tako pomembnem, kot je pomoč pri izobraževanju mladih (in vseh drugih) o tem, kakšni so umetniški vzgibi in ekspresije posameznih avtorjev in kakšna je pravzaprav vloga umetnosti danes – v času in prostoru 21. stoletja. Tudi filmske, ki dosega velik del populacije in ki nam prav tako pomaga bolje razumeti svet okoli nas,” Andraž Pöshl, odgovorni urednik kulturno-umetniškega programa Televizije Slovenije.

“S sodelovanjem Uredništva tujih oddaj Televizije Slovenija pri projektu Zavoda Vizo Poučevanje s filmom v srednjih šolah Televizija Slovenija po mojem mnenju nadgrajuje poslanstvo na področju izobraževanja mlajših generacij o filmu. Posebej me veseli, da imajo filmi, ki sem jih izbrala za program televizije, tudi drugačen, bolj neposreden prispevek k filmskemu izobraževanju in razvoju filmske kulture pri nas,” Ivana Novak, urednica terminov Kinoteka in Nedeljski kino na TV Slovenija.

Projekt v treh delih

Pedagoško in metodološko smo projekt zastavili v treh delih – priprava, ogledovanje filmov in ustvarjalno reflektiranje učnih vsebin.

V prvem delu smo se uskladili s profesorji, kako bo naše sodelovanje potekalo, potrdili smo projektne cilje in rezultate ter se dogovorili, kako jih bomo dosegli. Ob tem so profesorji izrazili tudi svoja pričakovanja, ki smo jih uskladili s svojimi zmožnostmi. V prvem delu projekta smo se srečali tudi z dijaki, kjer smo vsem ponudili krovno predavanje Uvod v razumevanje filma – Od izuma do umetnosti, s katerim jim omogočamo zgodovinski vpogled v razvoj filma kot tehničnega izuma in pregled posebnih izraznih sredstev, ki film določajo tudi kot umetnost. Dogovarjanja in konzultacije s profesorji ter izvedba predavanj poteka preko spleta.

V drugem delu si dijakinje in dijaki ogledujejo filme na https://www.rtvslo.si/tv in na spletnih mestih slovenskih distributerjev ter javno dostopnih spletnih kanalih. Pri nekaterih učnih temah je potrebna specifična obravnava, zato nadaljujemo s posebnimi multimedijskimi predavanji, ko pride do npr. teme utopije in dualizma pri filozofiji, ali pouka španščine, kjer pripravimo specifična filmska gradiva idr.

V zadnjem delu bodo bolj aktivne_i tudi dijakinje in dijaki sami, saj bodo pripravljali videoeseje. Pred tem jim bomo pripravili natančne napotke in pripravili predstavitev te posebne umetniške forme. Pripravili bomo tudi vseslovenski natečaj “VideoRez”, ki bo iskal najboljši videoesej med mladimi od 15 do 19 let. Več o natečaju, ki bo ponudil tudi atraktivne nagrade, bomo podrobneje pisali še kasneje na naši mladinski platformi www.madaboutfilm.si.

R. G.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava