DL: Za Dobrnič velja, da je tu še nič dobr'

28.2.2021 | 13:30

Predsednica Društva vinogradnikov »Lisec« Dobrnič Anica Maraž in Drago Stopar, skrbnik Liške brajde

Osrednje naselje Dobrniške doline je Dobrnič.

Majda Gazvoda

Podružnična osnovna šola z vrtcem

Krstni kamen, pri katerem sta bila krščena škof Friderik Irenej Baraga in nadškof Alojzij Šuštar.

Dobrniški gasilci so ponosni na svoj gasilski dom.

Krajevna skupnost Dobrnič je ena od dvanajstih krajevnih skupnosti v trebanjski občini. Leži na njenem jugu, v zavetju pobočij Grmade s Trebnim vrhom, Kozjekom, Liscem in planotami Ajdovca. Tako imenovana Dobrniška dolina v svojem objemu skriva številne kraške jame in vrtače, pa tudi rodovitna polja, vinograde ter bogato naravno in kulturno dediščino, ki jo negujejo skrbni domačini.

Če bi bile razmere drugačne, bi z njimi poklepetali v živo, tokrat pa je naše Uredništvo v gosteh potekalo nekoliko drugače, vseeno smo o tej krajevni skupnosti, ki jo vodi predsednik Boštjan Pekolj, izvedeli marsikaj zanimivega.

Dobrnič, osrednje naselje doline, je bil v pisnih virih prvič omenjen leta 1136, takrat naj bi bilo v njem vsega nekaj hiš in cerkev, danes pa jedro tega kraja sestavlja zaokrožen trg, ki ga obdajajo stanovanjske hiše, gostilni, kulturni dom ter župnijska cerkev sv. Jurija z župniščem in kapelico v križišču. V cerkvi najdemo krstni kamen, pri katerem sta bila krščena Friderik Irenej Baraga in nekdanji ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Župnik Miloš Košir kot zanimivost doda, da so spovednici in tudi klopi narejene po načrtih velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika.

O izvoru imena Dobrnič se sicer še danes le ugiba, obstaja namreč več teorij. Po eni naj bi bil poimenovan po ustanovitelju Doberniku, po drugi, ki jo zagovarjajo tudi jezikoslovci, pa naj bi ime izhajalo iz staroslovanske besede dob oziroma hrast, saj naj bi bilo v tukajšnjih krajih veliko hrastovih gozdov. Kakor koli, od sogovornikov slišimo, da za Dobrnič velja, da je tu še nič dobr'.

ZNAJO STOPITI SKUPAJ

Krajevna skupnost Dobrnič obsega 16 naselij. Število prebivalcev se v zadnjih letih bistveno ne spreminja, pravi podpredsednica te KS Majda Gazvoda, ki jo veseli, da mladi ostajajo na podeželju. O tem govori tudi podatek, da prvi razred podružnične šole Dobrnič, na katero so zelo ponosni, obiskuje 20 otrok. »Že dolgo časa ni bilo toliko prvošolčkov,« je zadovoljna Gazvodova.

Veliko prebivalcev Dobrniške doline se ukvarja s kmetijstvom, največ z živinorejo. Kar nekaj je večjih kmetov, ki obdelujejo večino kmetijskih površin. Velikega podjetja nimajo, več je manjših samostojnih podjetnikov, večina ljudi pa se na delo vozi drugam.

V zadnjih letih so se v tej KS tudi zaradi složnosti krajanov razveselili številnih pridobitev. »Ko je potrebno, znamo stopiti skupaj in zavihati rokave,« pravi Majda Gazvoda. Skupaj z občino načrtujejo nove investicije, med drugim bi radi, da se končno le uredi zunanje igrišče pri šoli, želja je, da bi asfaltirali makadamski odsek ceste Dobrava–Korita ter nekatere odseke po vinogradniški gorici Lisec. Upajo tudi, da bo občina v prihodnje nadaljevala z urejanjem ceste proti Grmadi.

V DOBRNIČU PRVI KONGRES SPŽZ

V osrčju Dobrniča stoji kulturni dom, ki so ga pred leti temeljito prenovili. Prav v tem domu je leta 1943 potekal prvi kongres Slovenske protifašistične ženske zveze (SPŽZ), edinstven v takratni Evropi. Med 16. in 18. oktobrom se je takrat v kraju zbralo več kot 200 delegatk in gostov iz vse Slovenije, kongres pa je pozdravil tudi vodja angleške misije major William Jones. Na ta pomemben dogodek danes spominjata spominska plošča in spominska soba v kulturnem domu, ki obiskovalcem približa podobo težkega časa, v katerem je potekal kongres. Vsako leto oktobra se v Dobrniču v spomin na ta dogodek odvija tudi spominska slovesnost, na kateri se zbere več tisoč ljudi. Na ta dan Kulturno-turistično društvo Dobrnič že vrsto let pripravlja tudi pohod Po poti Mare Rupena (odsek evropske pešpoti E7), v spomin na delegatko omenjenega kongresa, ki je bila kasneje neutrudljiva aktivistka za izboljšanje položaja kmečkih žensk in razvoj slovenskega podeželja.

TRETJINA VINOGRADOV ZASAJENIH S ŠMARNICO

Daleč okoli je poznano tudi vinogradniško območje Lisec, kjer je okoli 400 objektov, največ je zidanic, nekaj pa tudi hiš. Vinogradniki so od leta 2003 povezani v Društvo vinogradnikov »Lisec« Dobrnič, ki vsako leto s strokovnimi predavanji in različnimi tečaji skrbi za izobraževanje svojih članov. Rezultati so vidni, saj vinogradniki z Lisca dosegajo odlične rezultate na različnih ocenjevanjih. Kot pravi predsednica društva Anica Maraž, je kar tretjina vinogradov zasajenih s šmarnico, dobro uspevajo tudi zweigelt ter trte drugih rdečih in belih sort. Za šmarnico je dolgo veljalo prepričanje, da je škodljiva in da slabo vpliva na ljudi, a številni so jo še vedno imeli v svojih vinogradih, zato se je društvo lani povezalo z nekaterimi strokovnjaki, ki so po raziskavah vzorca mošta šmarnice ugotovili, da se je šmarnici dolgo časa delala krivica. »Če vino iz šmarnice uživaš v zmernih količinah, ni nič bolj škodljiva od drugih vin,« poudarja Maraževa.

Liški vinogradniki so zelo ponosni na svoj dom. Včasih je bila to stara in majhna tradicionalna zidanica, ki jo je zakrivalo grmičevje, marljivi in zagnani vinogradniki pa so jo postopoma, potem ko so jo odkupili od župnije Dobrnič, preuredili v sodoben objekt, ki jim služi za različne prireditve, dogodke in druženja. Lepo so uredili tudi zunanjost doma, ki ga krasi tudi tako imenovana Liška brajda.

UDARNIŠKO DO NOVEGA GASILSKEGA DOMA

Veliko prebivalcev KS Dobrnič je vključenih tudi v Prostovoljno gasilsko društvo Dobrnič, ki je pred tremi leti praznovalo 90 let delovanja. Dobrniški gasilci si že od začetka prizadevajo za razvoj društva, skrbijo za primerno opremo in veliko pozornosti posvečajo izobraževanju ter delu z mladimi. Pred leti so udarniško zgradili nov gasilski dom, v katerem imajo vso ustrezno opremo. »Letos smo pridobili še novo vozilo za prevoz moštva. Imamo tudi orodjarno v Šahovcu, ki smo jo lani obnovili,« pove predsednik Pavle Smolič, ki je vesel, da letos na območju, ki ga pokrivajo, ni bilo kakšnega večjega požara.

SPODBUJAJO KULTURNO DOGAJANJE

Zelo dejavno je tudi Kulturno-turistično društvo Dobrnič, ki si je ob ustanovitvi leta 2003 kot glavno nalogo zadalo spodbuditi kulturno dogajanje v Dobrniču, skrbeti za večjo urejenost, prepoznavnost in uveljavitev kraja v širšem slovenskem prostoru na osnovi bogate zgodovinske, naravne in kulturne dediščine ter povečati izrabo turističnih zmogljivosti območja Dobrniške doline, pravi predsednik društva dr. Anton Perpar.

Društvo danes šteje okoli 90 članov, od tega je večina bolj podpornih, aktivnih pa je precej manj. Delujeta dve sekciji, in sicer ženski pevski zbor ter pohodniška sekcija, ki je bila ustanovljena leta 2013. Med letom organizirajo več kulturnih prireditev, pogosto tudi v sodelovanju s podružnično osnovno šolo. Zelo zanimive so vaške igre med vasmi, ki tradicionalno potekajo v juniju na Dan državnosti. »Društvo je v zadnjih letih skupaj s krajevno skupnostjo aktivno pripravljalo tudi nove poti po Dobrniški dolini, ki so že označene in povezujejo vodne izvire, arheološka najdišča in druge znamenitosti ter posamezne vasi. V sklopu priprave poti je bilo očiščenih več izvirov, pri čiščenju izvira Žibrščice so bile najdene tudi človeške ribice. V Koritih je bil obnovljen tudi vaški center s koriti, ki so nekoč služila za napajanje živine, pranje perila in kot vir vode, očiščenih je bilo nekaj podzemnih jam (Mišnica), več vaških luž (Korita, Preska, Šahovec) ter postavljenih več informativnih tabel,« še dodaja Perpar.

POSEGAJO PO NAJVIŠJIH PRIZNANJIH

Številne dogodke in proslave z doma narejenimi dobrotami popestrijo članice dobrniškega pododbora trebanjskega društva podeželskih žena Tavžentroža, iz katerih vre ustvarjalnost. Svoje znanje med letom izpopolnjujejo na različne načine, mnoge gospodinje se rade udeležijo tudi kuharskega tečaja, pravi predsednica pododbora Nataša Mohorčič. Vsako leto se odpravijo tudi na kakšno strokovno ekskurzijo, letos zaradi epidemije to žal ni bilo izvedljivo. Medse vabijo mlade, da se jim pridružijo. Ko se dobijo, gre za prijetno druženje, izmenjajo si izkušnje in nova znanja. »Udeležujemo se tudi različnih razstav, pogosto se domov vrnemo z zlatimi priznanji,« je ponosna Mohorčičeva.

RAZVILI NOV PRAPOR

Izpostavimo še Lovsko družino Dobrnič, ki je nedavno razvila nov prapor, pa krajevno organizacijo Rdečega križa. Njihovi prostovoljci med letom izvajajo številne dejavnosti, med drugim ob različnih priložnostih redno obiskujejo krajane in tudi tako krepijo občutek, da prebivalci lahko računajo na skupnostno pomoč, pravi predsednica Marjana Kužnik.

O krajevni skupnosti Dobrnič bi lahko zapisali še marsikaj zanimivega, a smo omejeni s prostorom. Kdor želi začutiti utrip teh krajev, je najbolje, če jih kar obišče. Prijazni vaščani bodo veseli obiska.

Članek je bil objavljen v 48. številki Dolenjskega lista 26. novembra 2020

Besedilo in fotografije: Rok Nose