DL: Prenova Jurjevanjske drage - Prva dela že letos

24.2.2021 | 12:20

Jurjevanjska draga danes

Prostorski prikaz ureditve Jurjevanjske drage (vir: Bazaarhitektura, d.o.o.)

Javna predstavitev idejne zasnove ureditve Jurjevanjske drage požela veliko zanimanja – Večnamenski prostor je treba urediti tako, da bo ljudem koristil vse leto in v čim bolj ohranil naravno podobo

»Danes je Jurjevanjska draga nedefinirana zelena površina med cestami. Nekaj ureditev na severni strani je premalo, da bi jo ljudje doživljali kot prostor srečevanja in prostočasnih dejavnosti. Z majhnimi, a premišljenimi posegi in ureditvami (tudi po fazah) lahko postane prijeten park, poln različnih celoletnih aktivnosti; kot pandan (kakovostna dopolnitev) staremu mestnemu jedru,« je izpostavil arhitekt Tomaž Slak iz ljubljanskega podjetja Bazaarhitektura.

Meni, da Jurjevanjske drage ne bi smeli urejati samo za en, četudi najpomembnejši dogodek – Jurjevanje. »Jurjevanjska draga bi morala živeti celo leto kot mestni park, zelena točka z meščane, prostor najrazličnejših prireditev in dogodkov, sejmov, tržnic in številnih drugih nastopov. V tem oziru je res ne smemo preveč zapolniti, potlakovati ali prekriti.«

DVE FAZI PRENOVE

Kot je na nedavni spletni javni predstavitvi povedal Slak, so se odločili za parkovno oziroma zeleno zasnovo, ki bo vse leto primerna tudi za druge prireditve. Naravni amfiteater naj bi pri delu s stanovanjskimi hišami omejili z gostejšo zasaditvijo dreves, čim bolj naravno naj bi zgradili vso potrebno infrastrukturo, zravnali in nasuli površino osrednjega prizorišča ter tega skupaj s tribunami v drugem delu naložbe pokrili z napeto zložljivo platneno streho. V prvi fazi prenove je predvidena ureditev osrednjega prizoriščnega parterja, površine za montažni oder, gostinskega paviljona, sanitarij, otroškega igrišča, orodij za telovadbo na prostem, sanitarnih enot, tribun in dostopov.

V drugi fazi pa je predvidena postavitev odrskega objekta z zaodrjem, sanitarijami in pokritim delom odra, postavitev konstrukcije za platneno streho s tremi betonskimi oporniki ob Kolodvorski cesti, ureditev severnega dela Jurjevanjske drage s postavitvijo lesene platforme s skulpturami (forma viva) in dodatne ureditve ob bližnji Kolodvorski cesti. Drugi del naložbe med drugim predvideva še ureditev dostopne ceste s parkirišči in tlakovanim delom na zahodni strani, osvetlitev celotnega prizorišča in namestitev polkrožnih betonskih klopi na njegovem severnem delu.

ŠPORTNEGA IGRIŠČA NAJVERJETNEJE NE BO

»Na večino pripomb, ki so jih občani podali po predstavitvi idejne zasnove, smo že poskušali odgovoriti in jih bomo v čim bolj upoštevali pri nadaljnjem projektiranju. Prostor za stojnice bomo premaknili bliže osrednjemu dogajanju, velikost prekritega dela drage pa je vezana na razmeroma velike stroške in vsako povečanje lahko podre predviden finančni okvir. Za sicer pokritim zaodrjem in delom odra bo seveda mogoče urediti še dodatne začasne pokrite površine za nemoteno predpripravo nastopajočih, če bo samo zaodrje premajhno. Še največ težav imamo s predlogom športnega igrišča v tem prostoru, saj to najbrž pomeni tlakovanje večjega dela drage, s čimer pa bi se morda že preveč izgubil njen zeleni karakter. Že zdaj predvidene tlakovane površine so precej obsežne,« je še dodal Slak.

PRVA GRADBENA DELA ŽE V LETU 2021

Ocenjena vrednost investicije na osnovi idejne zasnove ureditve Jurjevanjske drage je dober milijon in pol evrov (brez DDV), od tega je I. faza ocenjena na slabih 485.000 evrov, so pojasnili na Občini Črnomelj. Kot je dejal župan Andrej Kavšek, se nameravajo prvega dela naložbe z ureditvijo infrastrukture, tlakovanja in odvodnjavanja pogosto blatne drage oziroma dolinice z naravnim amfiteatrom lotiti prihodnje leto. Odločitev, ali iti v prenovo Jurjevanjske drage pred predvidenem terminom Jurjevanja ali po njem, bo padla, ko bo znano, kako bo s projektno dokumentacijo, pridobivanjem gradbenega dovoljenja in izbiro izvajalca. Prvi del naložbe bodo sicer morali verjetno izpeljati zgolj z občinskim denarjem, za njen drugi del pa bodo skušali zagotoviti kakršno koli sofinanciranje.

Članek je bil objavljen v 48. številki Dolenjskega lista 26. novembra 2020

Sabina Gosenca