DL: V romskem naselju - Na slabše, odkar v Vejarju ni svetnika

22.2.2021 | 14:45

V romskem naselju Vejar živi približno 350 Romov. (Foto: D. S.)

Občina je pred leti v romskem naselju Vejar zagnala projekt samooskrbe Romov, ki je sprva dobro zaživel, saj je bilo več let več kot 20 vrtov zgledno obdelanih. (Foto: R. N.)

Patricija Pavlič (foto: R. N.)

Alojzij Kastelic (foto: R. N.)

Občani Trebnjega se bojijo, da so zadeve v romskem naselju Vejar ušle izpod nadzora – Policisti letos prejeli več prijav – Stolček romskega svetnika v občinskem svetu še vedno prazen – Po mnenju župana Kastelica bi morala država spremeniti sistem denarne socialne pomoči – Redki romski učenci končajo šolo

Prebivalce trebanjske občine vse bolj skrbi, kaj se v zadnjih letih dogaja v romskem naselju Vejar, v katerem živi približno 350 Romov. Bojijo se, da so zadeve tam nekoliko ušle izpod nadzora. Župan Alojzij Kastelic opozarja, da romska skupnost »raste čez glavo« in da bodo, če sistem ne bo pravilno in učinkovito deloval, težave »prerasle vse meje«. Od države pričakuje bolj jasne in odločne korake pri reševanju romske problematike.

Naselje je pred dvema letoma pretresel incident, v katerega sta bila vpletena dva Roma. V streljanju je bil en moški hudo poškodovan, zato so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je pozneje umrl. Na srečo podobnih krvavih obračunov ni bilo več, vseeno pa so policisti zaradi drugih zadev večkrat posredovali v naselju. Nedavno so se tam oglasili zaradi zabave z glasno glasbo, na kateri se je zbralo približno 50 oseb, kar je pomenilo kršitev veljavnih odlokov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Med postopkom ugotavljanja identitete so kršitelji napadli trebanjske policiste, vanje metali različne predmete in jim poskušali preprečiti nadaljevanje postopka. Eden od kršiteljev je v policistko vrgel steklenico in jo poškodoval po glavi.

Nekateri občani tožijo, da v zadnjem času opažajo vse več vlomov po vinskih goricah in v avtomobile, s prstom pa kažejo na Rome. Na Facebooku je spomladi nekdo, ki živi v bližini romskega naselja, objavil sliko, ki prikazuje, kako je naboj pištole priletel na njegov avtomobil. »Enkrat ponoči je priletelo direktno na havbo clia. Še dobro, da je bilo ponoči, da ni komu na glavo,« je zapisal. Z njim smo skušali stopiti v kontakt, da bi se pogovorili o dogodku, a odgovora ni bilo. Ker romsko naselje Vejar spada pod krajevno skupnost Račje selo, smo se obrnili na predsednika KS Vojka Makovca, ki pa o morebitnih težavah občanov zaradi romske skupnosti ni želel govoriti.

Bolj zgovoren je bil trebanjski župan, ki je povedal, da so se s predsednikom KS, komandirjem PP Trebnje in drugimi že nekajkrat dobili na sestanku in se pogovarjali o romski problematiki. »Izpostavljeno je bilo, da občane bližnjih vasi motijo glasne zabave, ki v Vejarju trajajo dolgo v noč. Težava je tudi kurjenje kablov, ta ostri dim se potem širi daleč naokoli, skrb vzbujajoči so tudi požigi znotraj naselja,« je povedal Kastelic, ki meni, da so se razmere v romskem naselju v zadnjih letih znatno poslabšale. »Nekatere družine se med seboj ne razumejo, veliko je popivanja, več je tudi kriminala,« je še dodal. Po njegovih besedah gre za »geto«, v katerem prevladuje zakon močnejšega. Nekateri posamezniki obvladujejo celotno naselje, in če ne bo hitrega in učinkovitega ukrepanja, lahko nastanejo še večje težave, je opozoril. Pogovarjali smo se tudi z osebo, ki živi v naselju, a zaradi svoje varnosti ne želi biti imenovana. Pritrdila je, da so se razmere v zadnjih letih precej poslabšale, večina jih samo poseda in ves dan ne dela nič, zvečer pa se dolgo v noč zabavajo. Župan je še izpostavil, da vsi Romi niso takšni, nekateri se trudijo, da bi hodili v šolo, si poiskali službo in se osamosvojili, a jim drugi tega enostavno ne dovolijo.

LETOS PREJELI VEČ PRIJAV

Policisti so letos na telefonsko številko 113 prejeli 72 prijav, ki so se nanašali na različna področja dela policije v tem naselju, medtem ko jih je bilo v istem obdobju lani 62. »35 klicev je bilo povezanih s področjem kriminalitete, 30 pa s področja javnega reda in miru. Največ primerov je povezanih s spori in grožnjami med samimi prebivalci naselja,« je sporočila tiskovna predstavnica PU Novo mesto Alenka Drenik in dodala, da policisti PP Trebnje tudi na tem območju že več let izvajajo številne preventivne aktivnosti, ki so namenjene izboljševanju varnostnih razmer in ozaveščanju prebivalcev naselja.

ŠE VEDNO BREZ ROMSKEGA SVETNIKA

Mnogi pravijo, da je bilo v romskem naselju Vejar precej drugače, dokler je bil živ Matija Hočevar, ki je bil romski svetnik v občinskem svetu. Ker je vedno v ospredje postavljal interese vseh trebanjskih Romov, si je prislužil njihovo spoštovanje. Veliko je pripomogel k razvoju naselja in je bil močna vez med romsko skupnostjo in občino. Lani poleti je umrl, »njegov« sedež v občinskem svetu pa je še danes prazen. Nadomestne volitve za novega predstavnika romske skupnosti so bile prvič razpisane lani septembra, in kot so sporočili z občine, ni bila vložena nobena kandidatura. »Posledično so bile nadomestne volitve znova razpisane na začetku marca, in sicer bi se izvedle 17. maja. Posebna občinska volilna komisija Občine Trebnje je drugi razpis nadomestnih volitev konec marca razveljavila, s tem pa so prenehali teči tudi vsi roki za izvedbo volilnih opravil. Razpis nadomestnih volitev je bil razveljavljen zaradi razmer v zvezi z nalezljivo boleznijo covid-19,« so še pojasnili na občini in dodali, da bo posebna občinska volilna komisija nadomestne volitve znova razpisala, ko bodo razmere dopuščale normalno delovanje volilnih organov.

POTREBNE SPREMEMBE

Župan si želi predstavnika romske skupnosti v občinskem svetu. »On je tisti, ki ima boljši vpogled v dogajanje v romskem naselju in preko njega lahko interveniramo, če je to potrebno,« je dejal. Na vprašanje, kje so po njegovem rešitve, je Kastelic odgovoril, da je pri mladih treba pregnati miselnost, da je bolje živeti od socialne pomoči kot pa delati, in spodbujati tiste, ki si želijo dobre izobrazbe. Po njegovih besedah bi morala država spremeniti sistem socialne pomoči, da bi večino pomoči dobili v obliki materiala in ne denarja, s katerim potem kupujejo vse drugo, ne pa tistega, kar zares potrebujejo. Preprečiti je treba, da bi ozka skupina vodila naselje in ustrahovale druge Rome, je še dejal župan. »Predvsem pa si morajo tudi Romi sami želeti spremembe. Lahko jim nudimo ogromno programov, a kaj ko se jih udeležujejo le nekateri.«

IZVAJAJO VEČ PROGRAMOV

Trebanjska enota Centra za socialno delo Dolenjska in Bela krajina (CSD DBK) izvaja več programov za prebivalce romskega naselja Vejar. »Za otroke od petega do petnajstega leta starosti že od leta 2009 izvajamo program Dnevni center Kher šu beši z 1,5 zaposlenega strokovnega delavca. Prebivalci so dnevni center zelo dobro sprejeli. Za otroke vsak dan izvajamo različne delavnice in aktivnosti. Otroci naredijo šolske naloge in ob vodenih dejavnostih kakovostno preživijo svoj prosti čas, saj bi bili sicer prepuščeni sami sebi. V teh letih opažamo pozitivne učinke delovanja. Otroci veliko bolj redno prihajajo v šolo in s primerno šolsko opremo. Starši bolj sodelujejo s šolo in opažen je napredek romske skupnosti v odnosu do izobraževanja,« je dejala pomočnica direktorice trebanjske enote Andreja Selšek.

Za odrasle osebe izvajajo program Večnamenski romski center Vejar, kjer je zaposlena ena romska aktivatorka. Prejšnji mesec so za polovični delovni čas zaposlili tudi Roma, ki je bil že od januarja njihov prostovoljec. Izvajajo delavnice s široko paleto vsebin, ki so namenjene večjemu vključevanju Romov na trg dela in posledično izboljšanju njihovega socialnega in ekonomskega položaja. »Žal veliko časa porabimo za motivacijo in spodbujanje k udeležbi. Na delavnicah opažamo, da nekateri težko sledijo tudi preprostim vsebinam in da zelo hitro pada njihova koncentracija,« je dejala Selškova. Vsako leto izvajajo tudi program javnih del z naslovom Pomoč Romom pri socializaciji, v okviru katerega na eno delovno mesto zaposlijo pripadnika romske skupnosti. V preteklosti so imeli tudi že slabo izkušnjo s tovrstnim zaposlovanjem, a kljub temu vztrajajo. »Letošnje leto oba zaposlena Roma odlično dopolnjujeta našo ekipo. So posamezniki, ki si želijo delati in izstopajo od večinskega dela romskega prebivalstva. Takšne bi bilo treba podpreti in jih počasi integrirati med večinsko prebivalstvo. Vsako leto imamo po nekaj kandidatov, ki sami prosijo, da bi bili zaposleni prek javnih del. Letos imamo prvič tudi zelo dobre izkušnje z romskimi prostovoljci, ki so nam zelo v pomoč,« je še dodala Selškova.

NEKATERI ŠE OBDELUJEJO SVOJ VRT

Občina je pred leti v romskem naselju Vejar zagnala projekt samooskrbe Romov, ki je sprva dobro zaživel, saj je bilo več let več kot 20 vrtov zgledno obdelanih. Pomoč pri učenju vrtnarskih veščin so jim nudili tudi prek programov trebanjske enote CSD DBK. Pripravili so kuharske delavnice za otroke in odrasle ter jim prikazali, kako iz pridelkov z vrta ustvariti okusne in zdrave jedi. »Sčasoma se je veliko vrtov opustilo, a posamezniki še vztrajajo. Zagotovo so bili pozitivni učinki tega projekta, saj zdaj opažamo manjše in zgledno urejene vrtičke tudi ob hišah, česar prej ni bilo,« je povedala Selškova in dodala, da prebivalce naselja spodbujajo k vključevanju otrok v vrtec, k rednemu obisku pouka v šoli ter jih motivirajo, da čim bolj prevzemajo odgovornost za svoje obveznosti. Po njenih besedah bi bilo treba sistematično urediti zaposlovanja Romov prek posebnih zaposlitev oz. socialnega podjetništva, kjer bi odrasli in zdravi Romi pridobili delovne kompetence in veščine ter na tak način nase prevzeli odgovornost za svoj ekonomsko-socialni položaj. Kar nekaj zaposlitev bi lahko ustvarili tudi z javnimi deli, ki jih lahko izvajajo tudi druge institucije v lokalnem okolju. Tudi za urejanje in čiščenje romskega naselja bi prebivalci Vejarja lahko poskrbeli sami, mogoče tudi prek zaposlitve prek javnih del, meni Selškova.

ŠEST ROMKINJ USPEŠNO KONČALO USPOSABLJANJA

Tudi na Centru za izobraževanje in kulturo (CIK) Trebnje občasno pripravljajo programe, ki so namenjeni posebnim ciljnim skupinam, tudi Romom, z namenom izboljšati njihovo izobraženost ali pa povečati socialno vključenost. »Na področju pridobivanja izobrazbe se Romi vključujejo v program Osnovna šola za odrasle, ki jim omogoča pridobiti osnovnošolsko izobrazbo. S tem si povečajo možnosti pridobitve poklica ali prek programov srednjega poklicnega oz. strokovnega izobraževanja ali poklicne usposobljenosti prek nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK),« je dejala direktorica CIK Trebnje Patricija Pavlič. Veseli jih, da je pred mesecem v sklopu projekta IMS (inovativni mentorski sistem) šest Romkinj uspešno zaključilo usposabljanja ter pridobilo certifikat NPK pomočnica kuharice. To je že druga skupina Romkinj, ki jim je to uspelo.

Po mnenju Pavličeve je prenizka izobrazba vzrok, da Romi niso zaposleni. Prav tako se po njenih besedah še vedno prepogosto soočajo z diskriminacijo, predsodki in izključenostjo tako v širši družbi kot tudi znotraj svoje skupnosti. »Reševanje romskega vprašanja je kompleksno in je že davno preseglo okvire enkratnih ukrepov in parcialnih rešitev ene organizacije, ene občine. Neizobraženost in brezposelnost Romov je posledica prepletenosti in soodvisnosti ovir in izzivov, s katerimi se Romi srečujejo na različnih področjih, kot so bivanjske razmere, zdravstvo, izobraževanje, sociala in drugo. Za tako kompleksna vprašanja je potreben celosten pristop, povezovanje, dejavno in iskreno sodelovanje vseh deležnikov tako večinskega prebivalstva kot tudi Romov,« meni Pavličeva, ki je še dodala, da je dvig izobrazbene ravni Romov prvi in ključen korak iz začaranega kroga njihovih slabih socialnih in ekonomskih razmer.

REDKI KONČAJO OSNOVNO ŠOLO

Ravnatelj trebanjske osnovne šole Rado Kostrevc je dejal, da imajo v tem šolskem letu 55 romskih učencev, 52 jih je na matični šoli v Trebnjem, trije pa obiskujejo podružnično šolo Dobrnič. »Romski učenci v večini pridejo do šestega razreda, v posameznih primerih tudi do sedmega. V celoti se trend počasi pomika navzgor, predvsem zaradi tega, ker učenci dlje vztrajajo v šoli, saj smo jih vpisali v šolo njihovi starosti primerno,« je dejal ravnatelj in postregel s podatkom, da je v šolskem letu 2018/2019 le ena romska učenka uspešno končala osnovno šolo, lansko šolsko leto pa sta deveti razred uspešno zaključila dva romska učenca. Pred tem je bilo kar nekaj let, ko nihče od romskih učencev v rednem delu ni končal devetega razreda.

Kostrevc je še dodal, da šola kot izobraževalna institucija na razmere v naselju ne more veliko vplivati, skušajo pa vplivati na starše prek njihovih otrok. Večjih ali hujših konfliktov na šoli, v katere bi bili vključeni romski otroci, ne zaznavajo, občasno pa je po ravnateljevih besedah prisotno fizično pa tudi verbalno agresivno vedenje do drugih učencev, pojavljajo se tudi kraje osebnih predmetov, odhodi od pouka brez vednosti učiteljev, staršev ali romskih pomočnic, neprimerno vedenje v času pouka in s tem motenje učnega procesa in podobno.

V veliko pomoč so jim romske pomočnice. »Brez teh delavk in njihove pomoči bi nam šlo bistveno slabše, zato je treba poudariti pomen tega dela z romskimi učenci. Za relativno majhen vložek, ki ga država in skupnost vlagata v te kadre, je izkupiček, če temu lahko tako rečem, zelo velik. Zato je ta oblika pomoči za nas zelo dragocena in na dolgi rok, kot vidimo, učinkovita,« meni ravnatelj.

Članek je bil objavljen v 48. številki Dolenjskega lista 26. novembra 2020

Rok Nose