DL: Portret tedna - Mirjana Jelančič

20.2.2021 | 11:45

DL: Portret tedna - Mirjana Jelančič

Vsak kolektiv za svoje uspešno delovanje, sploh na področju vzgoje in izobraževanja, potrebuje poštene, predane in srčne ljudi. Mirjana Jelančič, ravnateljica sevniške osnovne šole Sava Kladnika, vedno znova potrjuje in izžareva predanost šoli ter vedno deluje v dobro otrok in staršev. Njena predanost in srčnost sta neprecenljivi. Tako so med drugim na sevniški občini zapisali v obrazložitvi srebrne plakete, ki jo je nedavno prejela ob občinskem prazniku.

O kakovosti njenega dela in kolektiva, na katerega je zelo ponosna, na vpetost in sodelovanje šole z lokalno skupnostjo pričajo tudi številna priznanja, ki jih je šola prejela od društev in organizacij. Med njimi je Kumerdejevo priznanje Zavoda RS za šolstvo in najvišje občinsko priznanje grb Občine Sevnica.

Jelančičeva na OŠ Sava Kladnika dela 24 let, zadnjih devet let je ravnateljica. »Vedno s ponosom povem, da se je moja pot začela na podružnični šoli na Studencu. Rada se spominjam tistih časov. Delo z učenci in starši mi je bilo vedno v veselje. Poleg poučevanja sem vodila še projekt Ekošola kot način življenja, kot predsednica upravnega odbora šolskega sklada skupaj s sodelavci organizirala številne dobrodelne prireditve, kot predsednica sveta šole pa sem spoznavala strukturo organizacije, zakonodajo in poslovanje šole. Vse te izkušnje so bile dobra popotnica na poti ravnateljevanja,« je dejala.

Življenjske vrednote so se ji izoblikovale v zgodnjem otroštvu. »Moji starši so vsem štirim otrokom privzgojili delovne navade. Sobo smo si delili in smo se ob opravilih naučili sodelovanja in prilagajanja. Že kot deklica sem spoznala, da skupaj zmoremo več in bolje. To sem prenesla tudi v svoje delovno okolje, kjer je sodelovanje, povezovanje in spoštovanje ključnega pomena. Živeli smo skromno, a iz našega družinskega gnezda odšli bogati. In zato sem hvaležna staršem, očetu za pripovedovanje pravljic, mami pa za neizmerno veliko ljubezni in sočutja.«

Dejala je, da šola danes temelji na Delorsovih stebrih: učiti se, da bi vedeli; učiti se, da bi znali delati; učiti se, da bi znali živeti v skupnosti in drug z drugim; učiti se biti. »Na tem gradimo našo hišo znanja in spoštovanja, kot jo rada poimenujem. Želim si, da bi se učenci in zaposleni na šoli počutili varno in sprejeto,« je poudarila Jelančičeva. In se počutijo, kar je v teh negotovih časih še toliko bolj pomembno. »Šolo radi povezujemo z iskanjem napak. A pri nas velja, da napak ni, so samo povratne informacije, ki kličejo po spremembi, izboljšavi! V našo šolo dnevno vstopa 715 čudes in zanje skrbi 96 zaposlenih. Osnovna šola je edina institucija, kjer otrok med izobraževanjem preživi devet let. Zanj je to zelo pomemben čas, kjer se oblikujejo njegov značaj, vrednote, gradi znanje in razvija spretnosti, veščine in kompetence. Ta močan občutek zavedanja, da imamo priložnost, da naredimo najboljše, kar lahko, me vodi tudi v zasebnem življenju.«

Med epidemijo je kot ravnateljica in mama dveh otrok postavljena pred številne izzive. Dejala je, da so v jesenskem času pouka na daljavo mnogo bolj organizirani kot spomladi. Takrat so bile hude težave in stiske družin, saj mnogi učenci niso imeli ne opreme ne interneta. Čez noč so speljali dobrodelno akcijo zbiranja računalnikov. »In ob takšnih okoliščinah se zaveš, kako zelo pomembna je povezanost znotraj lokalne skupnosti. Odzvali so se številna podjetja, društva, organizacije in Občina Sevnica. Z donacijami in petimi modemi ZRSŠ smo pomagali 54 družinam. Zdaj smo prek Arnesa prejeli deset tabličnih računalnikov, nakupili so jih tudi sami in vso opremo razdelili učencem,« je pripovedovala. V izrednih razmerah, povezanih s covid-19, ji je žal, da izvedo pomembne informacije najprej iz medijev, da čaka novinarske konference, da vidi, kako bo organizirala delo, uradne informacije pa prejmejo tik pred zdajci. »Starši in sodelavci vse to sprejemajo z razumevanjem, za kar se jim zahvaljujem.« Z okoljem se povezujejo tudi pri številnih projektih, naj omenimo le sodelovanje z lokalnimi kmetijami, katerih proizvode vključujejo v jedilnike, na desetine dejavnosti, ki jih z društvi izvedejo v Tednu otroka, Tržnico znanja in Tržnico poklicev, prireditev Pozdrav poletju …

V prostem času so ji najlepši dolgi sprehodi z družino in prijatelji, obožuje tek, sprosti se ob poslušanju glasbe, v posebno veselje so ji zelišča, priprava čajev in dobra kulinarika. »Moja nedavne življenjske preizkušnje so me naučile, da je poleg dela pomembno tudi počivati, se imeti lepo in vsak dan poiskati trenutke, ki te osrečujejo. Rada sem z ljudmi in rada se umaknem v tišino. Sem tudi članica Rotary kluba Sevnica …« je Mirjana Jelančič še povedala in zaključila z mislijo na prihodnost, »znanje bo zagotovo odpiralo vrata. Da pa bodo za temi vrati srečni, zdravi in zadovoljni posamezniki, so pomembni odnosi, ki jih bodo gradili sami s seboj in z drugimi. Nekdo je zapisal, človeški odnosi so v učnem načrtu življenja najpomembnejša znanost.«

Članek je bil objavljen v 47. številki Dolenjskega lista 19. novembra 2020

Mojca Žnidaršič

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava