Ljudje ob Kolpi: Ludvik Ceglar

4.2.2021 | 14:00

Duhovniki bratje Ceglar: Karel, Stanko in Ludvik

Ludvik Ceglar, duhovnik in pisatelj, rojen 13. novembra 1917 v Metliki, umrl 4. februarja 1998 v São Paulo, Brazilija

V železničarski družini, ki se je ob začetku prve svetovne vojne iz Litije preselila v Metliko so se rodili kar trije bodoči duhovniki (Stane, Karel in Ludvik). Po zgodnji smrti očeta v Metliki se je mama Marija (rojena Groznik) po koncu vojne s petimi otroki vrnila v Litijo. Ludvik obiskuje v Litiji osnovno šolo, v Ljubljani pa klasično gimnazijo kjer leta 1937 maturira. V letih 1941- 1945 obiskuje bogoslovje v Ljubljani in maja 1945 se z begunci umakne na avstrijsko Koroško. Tukaj mu v stolnici v Krki že po nekaj dneh begunstva podeli duhovniško posvečenje sarajevski nadškof Ivan Sarić, ki je bil prav tako begunec.

Prvo službo nastopi kot kaplan v Gunzenbergu na Koroškem in takrat se posveti obširnemu zbiranju gradiva o Slovencih v škofiji Krka. Prizadeva si za verouk v slovenskem jeziku in napiše razpravo: Boj slovenske manjšine v krški škofiji na Koroškem- Avstrija za verski pouk v slovenščini. Konec leta 1948 emigrira v Južno Ameriko – v Čile, kjer dela v krajih Peumo in Maipo do leta 1956 ko se odloči preseliti v Brazilijo. Najprej dela v zvezni državi Goias, leta 1957 pa se preseli v državo São Paulo kjer živi največja slovenska izseljenska skupnost. Dela kot kaplan v različnih šolah in bolnišnicah, pomaga v župniščih rodovnih skupnostih in na semenišču.

Leta 1971 je imenovan za prvega župnika novoustanovljene župnije za Slovence v škofiji São Paulo in to delo opravlja do 1979. Skupnost deluje v cerkvi Svetega Rešnjega Telesa, ki jo je zgradil slovenski izseljenec Alojzij Ilc. Ludvik zelo dobro organizira delo slovenske skupnosti v Braziliji, ki se srečuje na rednih mesečnih in letnih shodih. Izdajajo tudi glasilo »Novice pod lipo«.

Bil je vnet zbiratelj arhivskega gradiva o ljubljanskem škofu Antonu Vovku, o katerem je napisal štiri knjige, zadnja je bila izdana že po njegovi smrti.

V poznejših letih se je veliko ukvarjal s preučevanjem fatimskih dogodkov o katerih je napisal več razprav. Preučeval in opisoval je tudi delo kapucina Janeza Madona, ki je v 19 stoletju delal v Braziliji v državi Minas Gerais.

Pisal je pesmi, ki so jih uglasbili različni slovenski glasbeniki; Stanko Premrl, France Cigan in Silvester Mihelčič. Ves čas je objavljal v različnih izseljeniških glasilih v Braziliji, Argentini, Avstraliji, Avstriji in ZDA, tudi pod psevdonimoma Anton Podstenar in Gregor Hribar.

Bogato arhivsko zbirko je zapustil stiškemu samostanu.

Boris Grabrijan

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (14)

5.2.2021+2 + (4) – (2) Oceni vl

Vsekakor je misijonarjenje med slovesnkimi izseljenci bolj za pozdraviti kot iti oznanjati vero med "divjake" v Afriki ali še kje dlje. Po moji oceni je vsiljevanje vere preprostim ljudstvom, ki častijo svojo vero v naravo in svoje bogove, zelo narobe. Za premisliti je o vsem skupaj v današnjih časih, ko smo bolj razgledani in imamo več informacij. Opravičujem se Pedru Opeki in prepričana sem, da tudi on jemlje svoj misijon bolj kot ekonomsko pomoč in ne duhovno, ki potem "ubija" preprostega duha preprostih in prvinskih ljudi. (vika lozar)

7.2.2021+1 + (6) – (5) Oceni navi

Spoštovana Vika. Kaj pa mislite o nasilnem uvajanju komunistične ideologije po 2.svetovni vojni med Slovenci? To uvajanje se je dogajalo na zelo brutalni način z mnogimi žrtvami.

10.2.2021+1 + (3) – (2) Oceni vl

Sem nesramna če rečem, da je nasilno pokristjanjevanje ljudi enako grozno kot vsiljevanje vsakršnih posvetnih ravnanj, čeprav vseeno manj kruto, ker je partija kot zmagovalka udejanjala svojo voljo med svojimi ljudmi. Malo si "navi" pomešal kljub vsemu stvari, ki so se dogajale v Jugoslaviji po vojni. Poboji ne sodijo v to temo. Ne zdi pa se mi tudi v zvezi s poboji prav, da cerkev ne prizna svojih dejanj med vojno, ki so tudi pripeljala do pobojev. Težka tema,ki dela temno senco povsod po Evropi, a drugi narodi ne dovolijo odpiranja teh ran. (vika lozar)

10.2.2021+4 + (6) – (2) Oceni navi

Spoštovana Vika. Partija svojo voljo ni udejanjala samo med svojimi ljudmi. Svojo voljo je okrutno širila tudi med ljudmi, ki se z njimi niso strinjali. Ti so bili dolga leta odrinjeni od vsakega odločanja o njihovem življenju. Na žalost so mnogi plačali to voljo tudi s svojim življenjem.

11.2.2021+1 + (3) – (2) Oceni winetou

navi, da nam bo bolj jasno od kje ti toliko zgodovinskega znanja, bodi dober pa povej koliko si star ali pa ,če dobivaš vse te informacije od strica. Da boš bolj verodostojen naštej še vse ,ki so plačali z življenjem to, da se niso strinjali s sistemom od leta 1950 pa do danes v Beli krajini.V naprej lepa hvala za informacije !

11.2.2021+2 + (3) – (1) Oceni winetou

11.2.2021–2 + (3) – (5) Oceni navi

Winetou, komunisti so začeli udejanjati svojo voljo ljudem že leta 1945 in ne od leta 1950. Lahko ti povem, da sta bila dva moja strica žrtev te volje podivjanih komunistov. Nobeden ni bil član domobrantskih enot. Mlajšega(18 let) so poleti 45 odpeljali od doma in ga nekje nad Črnomljem ustrelili. Starejši stric je bil 6 let zaprt. Za povojne poboje sem izvedel od svojih staršev. Mnogo let kasneje je naš srebrni palček govoril, da o povojnih pobojih nič ne ve.

12.2.2021+5 + (5) – (0) Oceni winetou

navi - brez tehtnega vzroka nista bila kaznovana,a kdo ve če si slišal pošteno obrazložitev. Navadno pa so mnenja svojcev o nekih dogodkih .ki se gre njih bolj malo objektivna.Namerno pa sem napisal od leta 50, ker takrat se je situacija pričela normalizirat , ker so se počasi začele zapirate odprte rane, ki so nastale v času vojne med partizani in domačimi izdajalci.

12.2.2021–3 + (1) – (4) Oceni navi

Winetou, njihova krivda je bila samo v tem, da je bil njihov brat pri domobrancih in da sta bila zavedna Slovenca, ki sta dosledno zagovarjala svojo vero, ne pa zločinski komunizem. Po letu 1950 se v tem smislu ni začelo nič normalizirat, samo o povojnih zločinih se ni smelo govoriti, saj si v nasprotnem primeru imel velike težave.

12.2.2021+2 + (3) – (1) Oceni vl

To je bilo slabo, vse za vero in domovino! In dogajale so se stvari,ki mečejo grozno senco na Slovence. Samo grozno je tudi, da cerkveni očetje nočejo niti slišati, kako so ščuvali naivne fante proti partizanom. Kje bi bili, če njih ne bi bilo v naših gozdovih? (vika lozar)

začetnapredhodna Stran: 1/2naslednja zadnja

Preglej samo prijavljene komentatorje

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava Pozabljeno geslo Registracija Pogoji uporabe