DL: Zgodba izpod Brinovega griča

2.2.2021 | 09:00

Ivan Šega (foto: DL/M. Glavonjić)

Ivan Šega (foto: DL/M. Glavonjić)

Koliko zgodb se je prepletalo na hribčku pod Veliko Goro, kjer že stoletja stoji velika baročna cerkev Marije Vnebovzete? Veliko od njih je bilo skozi pisano besedo že oznanjenih, še več jih je iztrgano pozabi skozi ustna pričevanja. Tematsko in pregledno jih v celoto združuje neutrudni pisatelj Ivan Šega iz Ravnega dola, naselja pod Brinovim gričem, kjer na dvorišču njegove rojstne hiše kot spomenik prednikom stoji Maticova etno hiša.

Te dni je vsestranski avtor na polico položil novo čtivo, že enajsto knjigo, z naslovom Dekla. Umeščena je v duhamorni čas, ko je utihnilo orožje druge svetovne vojne, v čas najbolj napetih odnosov med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, natančneje med dva najpomembnejša praznika nekdanje države, praznik dela, 1. maj, in 29. november, dan republike, v čas, ko so pod Novo Štifto gradili cesto. Vsi junaki v knjigi so resnični, nekoliko tudi Dekla, trpeča ženska, ki se je na štiftarski zemlji znašla bog si ga ve kako in od kje. Postavili so jo za namestnico delovodje, prišla je posiljena, tako kot njena mati. Njeno življenje je ena sama golgota. Vse prenaša stoje, čeprav z veliko brazgotino v duši, tudi izgubo ljubezni, ki je končala na Golemu otoku.

Ivan Šega pri pisanju ostaja zvest svojemu prepoznavnemu slogu preverjenih drobnih malenkosti in mehke erotike, ki se kot pajčevina prepleta od prve do zadnje strani. »Vsak odstavek napisanega besedila mora pritegniti bralca, da jo lahko prebere v dveh, treh večerih. Ljubezen in erotika se dotikata našega življenja ne glede na leta, tako je tudi v povesti iz časov po drugi svetovni vojni, ki jih pooseblja Dekla,« pravi avtor.

Ob novi knjigi, ki še diši po tiskarski barvi, je za Ivanom že več kot sto strani nove bralne vsebine, skoraj polovica dvanajste knjige, Kofetarica. »Z njo prelamljam reklo, da naj pisatelj piše čas, v katerem živi. Nova zgodba je postavljena v hotel Korotan na Dunaju,« razkrije Šega. Še posebej se zahvaljuje Občini Sodražica in PZDU Dolenjske in Bele krajine, ki sta mu finančno omogočila izid knjige.

Članek je bil objavljen v 44. tiskani številki Dolenjskega lista 29.oktobra 2020

Milan Glavonjić

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava