O prebolevanju covida; cepivo ne spreminja čl. genoma

26.1.2021 | 14:20

Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. mikrobiolog in imunolog (foto: Primož Lavre)

Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. mikrobiolog in imunolog (foto: Primož Lavre)

Imunolog Alojz Ihan navaja, da je za razplet okužbe z novim koronavirusom oziroma prebolevanje covida-19 zelo pomembno, kakšna količina virusa vdre v celice, zaradi česar izpostavlja pomen nošenja mask, in v kakšnem stanju je v tistem času protivirusna celična obramba.

Okužba z novim koronavirusom se običajno začne s pritrditvijo virusa na nosne epitelijske celice, ki imajo pritrditveno mesto za virus. Sledi lahko še okužba pljučnih pnevmocitov tipa dva - gre za pljučne celice na mestih, kjer se stikajo stene pljučnih mešičkov, črevesnih epitelijskih celic in žilnih endotelijskih celic.

Če se okužimo z veliko količino virusa ali imajo celice veliko pritrditvenih mest, lahko to povzroči zavoro tvorbe celičnih beljakovin, ki jih tvorijo celice kmalu po vdoru virusov in preprečujejo njihovo razmnoževanje.

V tem primeru se razmnoževanje virusa v celici močno in brez zavor pospeši, posledica je hiter razpad celice, ki povzroči močno vnetje v tkivu, hkrati pa se ob tem sprosti veliko novih virusov, ki okužijo sosednje celice. Taka okužba privede nato do težje oblike bolezni, ki se kaže z vročino in splošno prizadetostjo, značilno za koronavirusno bolezen.

Pomen interferona ena, torej tvorbe celičnih beljakovin, ki preprečujejo razmnoževanje virusov, pri zadrževanju okužbe je postal jasen, ko so pri delu bolnikov s težkim potekom bolezni odkrili, da imajo motnjo tvorbe interferona.

Za blažji potek bolezni je torej pomembno fiziološko stanje epitelijskih celic z malo pritrditvenimi mesti. Takšno celično presnovno stanje, ki ni ugodno za razmnoževanje virusa, imajo na primer otroci.

Za blag potek je pomembna tudi količina virusa, ki vdre v celice in morda tudi prekuženost s prehladnimi koronavirusi iz prejšnje sezone. Nekatere študije so namreč pokazale, da ima vsaj pet odstotkov odraslih in 40 odstotkov otrok ohranjena protitelesa, ki so posledica imunskega odziva proti prehladnim koronavirusom, a delujejo tudi proti novem koronavirusu, navaja predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Alojz Ihan v gradivu za strokovno javnost o cepivu proti covidu-19.

Kot dodaja, teh dejavnikov za nastanek težjega poteka bolezni ni mogoče vnaprej testirati ali pa je testiranje tako kompleksno in drago, da je problem mnogo preprosteje razrešiti s cepljenjem.

Že obstoječe okvare

Po drugi strani pa so znani dejavniki, ki pri bolniku s težjim potekom bolezni pospešijo nastanek kritične, življenjsko ogrožajoče bolezni. Gre za dejavnike, ki pomenijo že obstoječe okvare tkiv in organskih sistemov, ki jih bolezensko dogajanje pri covidu-19 še dodatno prizadene - zlasti hujše okvare pljuč, ožilja in imunskega sistema, kot so kronična obstruktivna pljučna bolezen, sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, debelost, koronarna srčna bolezen, cerebrovaskularna bolezen, hepatitis B, rakava bolezen, kronična ledvična bolezen, imunska pomanjkljivost.

Pogostost teh okvar se močno poveča pri starostnikih, kjer gre neredko tudi za kombinacijo več okvar skupaj, zato so starejše osebe bolj dovzetne za kritični potek bolezni. V starosti nad 70 let, sploh pa v obdobju nad 80 let, je zato smrtnost zaradi covida-19 največja.

                                                                                                                Svet24

Dejstva o cepljenju: Cepivo proti covidu-19 ne povzroči spremembe človeškega genoma

S cepljenjem proti covidu-19 v telo dobimo dele nukleinskih kislin virusov. A ti obstanejo v celicah le začasno, toliko časa, da proteini, ki jih tvorijo, sprožijo tvorbo protiteles in telo prične z imunskim odzivom. Cepivo se v telesu kmalu razgradi in se torej ne vgrajujejo v celično jedro ter ne spreminja človeške DNK, navajajo na NIJZ.

V EU so doslej začeli cepiti z mRNK cepivoma družb Pfizer in BioNTech ter družbe Moderna. Gre za zelo podobni cepivi, saj obe temeljita na tehnologiji informacijske RNK.

"Življenjska doba mRNK v celični citoplazmi je kratka, saj se hitro razgradi in nikoli ne vstopi v celično jedro, zato je nastanek kakršnihkoli genetskih sprememb v celici izključen," navaja predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Alojz Ihan v gradivu za strokovno javnost o cepivu proti covidu-19.

Količina mRNK v različnih cepivih se sicer razlikuje. Cepivo proizvajalca Moderna vsebuje 100 mikrogramov mRNK na odmerek, cepivo Pfizerja in BioNTecha pa 30 mikrogramov na odmerek.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) navajajo, da niti deli nukleinskih kislin virusov v drugih cepivih - denimo tistih, ki temeljijo na adenovirusih, plazmidih - ne morejo spremeniti človeškega genoma.

                                                                                                                          STA

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava