DL: Blok v centru NM parazitski urbanizem? Občina to zavrača.

25.1.2021 | 14:30

Bodoči stanovanjsko poslovni objekt na Seidlovi (vir: biro)

»O teh stvareh bi se morali pogovarjati pred arhitekturnim natečajem,« je na digitalni pravokotni mizi Društva arhitektov Dolenjske (DAD), na kateri je beseda tekla o umestitvi novega stanovanjsko-poslovnega objekta Novi trg 6, nekajkrat potožil Matej Bevk, ugleden slovenski arhitekt, ki mu je pripadla precej zagatna naloga, da je predsedoval komisiji, ki je na nedavnem arhitekturnem natečaju Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) izbirala najboljšo rešitev za objekt. Da konsezna okoli umestitve te stavbe v Novem mestu ni, na ZAPS očitno niso vedeli.

Stroka, združena v DAD, gradnji »bloka« – pritličje je namenjeno trgovini, preostale štiri etaže pa stanovanjem – sredi najeminentnejših novomeških poslovnih in upravnih stavb odločno nasprotuje. Na to so večkrat formalno in neformalno opozorili tudi občino, a pravega posluha ni bilo. Objekt se namreč umešča v novomeški poslovni kare – v neposredni bližini so občinska stavba, NLB, Zavarovalnica Sava, Pošta Slovenije, poslovni kompleks Novi trg in ne nazadnje Kulturni center Janeza Trdine. Ali na zadnjo veliko nepozidano parcelo v mestnem jedru res sodi stanovanjski blok?

Komu se prilagaja občina?

Čez arhitekturo, se pravi samo podobo stavbe, kot jo predvideva zmagovalna rešitev, večjih pripomb na pravokotni mizi ni bilo in očitkov na izbiro komisije v tem smislu tudi ne, vsaj ne bistvenih. Problem je, kot je povzel prof. Aleš Vodopivec, da je bil tak natečaj sploh objavljen, če pa je stroka enotna, da stavba s tako vsebino v ta prostor ne sodi. »Žalostno je, da mnenje stroke ostane neopaženo in da se urbanistični dokumenti prilagajajo interesom investitorja ne pa javnim interesom. V Ljubljani je to prignano že do skrajnostni in tu se očitno dogaja nekaj podobnega,« je povedal ugledni slovenski arhitekt in navrgel, da v strokovni literaturi za tako prostorsko načrtovanje obstaja tudi ime – parazitski urbanizem, zaradi katerega stroka v zadnjih letih z veliko hitrostjo izgublja zaupanje javnosti.

Kar danes v Novem mestu poznamo kot Novi trg, je bilo nekoč mestno pokopališče. Morda bi take kraje res morali pustiti pri miru oziroma jih obravnavati z večjo mero spoštljivosti, saj se Novega trga že vrsto let drži smola. V desetletju po tistem, ko so Novomeščani leta 1924 mestno pokopališče preselili v Ločno, je na tem mestu zrasel lep in premišljeno zasnovan mestni park. Žal ni dolgo obstajal. Prišla je druga svetovna vojna in za njo nova oblast. Tej se je park najbrž zdel preveč buržujski ali pa so bili nameni povsem profani, kakor koli, leta 1955 je sredi parka zrasla komanda garnizije. Park je bil za meščane takrat bolj ali manj izgubljen. Dve desetletji kasneje so na mestu vojaškega poveljstva zgradili Novo občino ali Steklenjak, kot so mu rekli Novomeščani. Tudi ta stavba se ni obdržala ravno dolgo. V času županovanja Boštjana Kovačiča (2002–2006) jo je občina že precej dotrajano in v slabem stanju prodala, urbanistični načrti iz leta 2006 pa na tem mestu še danes dovoljuje kolosalno osemnadstropno stavbo. Takratni načrti –stroka in civilna družba sta jim glasno nasprotovala, pa občina spornega odloka do danes še ni razveljavila – so k sreči padli v vodo. Novi lastnik Novega trga 6 je stavbo in parcelo namreč kmalu prodal, novi lastnik je zabredel v poslovne težave, nepremičnino je zasegla banka in na koncu jo je za nekajkrat nižji znesek, kot jo je prodala, spet kupila Mestna občina Novo mesto.

Nujen javni program

Takrat je bila priložnost za razmislek, kako razvijati to območje, ki pa je občinska uprava Gregorja Macedonija očitno ni dobro izkoristila, saj načrtom Trgograda, ki je leta 2015 od občine kupil zemljišče, ponovno nasprotujeta tako strokovna javnost, združena v DAD, kot tudi pomemben del civilne družbe, denimo Društvo Novo mesto.

»Odprte terase in balkoni, ki gledajo na Seidlovo cesto, so nekaj nedopustnega. Tak blok bi bil čisto simpatičen v Podbrezniku, ne pa tu,« je bila ostra arhitektka Liljana Jankovič Grobelšek. V ta prostor bi denimo sodila dodatna dvorana za Kulturni center Janeza Trdine, vsekakor pa javni program, meni nagrajena urbanistka Jelka Hudoklin. Tudi za park okoli bodoče stavbe, ki ga predvideva zmagovalni projekt, je bilo denimo slišati, da je »fejk«, da drevesa tam ne morejo rasti, saj se predvidena podzemna garaža razprostira na še precej večji površini kot vidni del stavbe in da drevesa na betonu pač ne rastejo.

Da je stanovanjski del stavbe v resnici problematičen, priznava tudi predsednik urbanističnega sveta Mestne občine Novo mesto dr. Tomaž Slak, ki je povedal, da si občina še vedno prizadeva, da bi javni program, morda kakšen državni urad, umestili vsaj še v prvo etažo in da so bili v komisiji, ki je izbirala arhitekturno rešitev, ves čas v dvomih, ali delajo prav. Kakor koli, preden bo Trgograd lahko začel graditi, bo morala občina sprejeti nov OPPN, kar pomeni, da bo o tem odločal tudi občinski svet. »Bomo videli, kako naprej,« je po vsem slišanem zaključil vodja občinskega urada za prostor in razvoj dr. Iztok Kovačič.

Odziv Mestne občine Novo mesto

V odzivu na članek o »parazitskem urbanizmu« v centru Novega mesta so se odzvali na Mestni občini Novo mesto. Urban Kramar z oddelka za Odnose z javnostmi je zapisal: »Na Mestni občini Novo mesto odločno zavračamo očitke, da gre pri načrtovanju novega poslovno-stanovanjskega objekta na Novem trgu za tako imenovani »parazitski urbanizem«. Dejansko gre za transparentno urejanje dolga leta degradiranega območja.

Investitor, ki je nepremičnino kupil na podlagi javne dražbe, se je ob nakupu nekdanje občinske stavbe na Novem trgu 6 zavezal, da bo propadajoč in nevaren objekt porušil in z ureditvijo peščenega parkirišča zagotovil začasno javno rabo te površine. Nato se je s pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta Novi trg (OPPN Novi trg) začelo načrtovanje novega poslovno-stanovanjskega objekta in vseh zunanjih površin v območju med Kulturnim centrom Janeza Trdine, trgovsko-poslovnim centrom Novi trg in Seidlovo cesto. Tudi izbrana arhitekturna rešitev je rezultat javnega arhitekturnega natečaja, ki je najdemokratičnejša oblika urejanja javnega prostora. Tega je investitor izvedel v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije. V natečaju so sodelovali številni priznani slovenski arhitekturni biroji, njihove projekte pa je ocenjevala ugledna strokovna komisija, zato nikakor ne drži, da je mnenje stroke ostalo neopaženo. Mnenje Društva arhitektov Dolenjske spoštujemo, ne moremo pa ga razumeti kot absolutno mnenje stroke. Svojo vizijo urejanja tega območja bi lokalni arhitekti lahko predstavili tudi s sodelovanjem na omenjenem natečaju in z oddajo svojih rešitev in predlogov.

Predviden poslovno-stanovanjski objekt bo bistveno manjši od maksimalnih gabaritov, ki jih za to območje dovoljuje leta 2006 sprejet Ureditveni načrt Novi trg. Čeprav je veljavni prostorski akt za to območje že leta 2006 predvideval mnogo višji objekt, s predvideno bruto površino 9000 m2 nadzemnih površin, štirimi kletmi in devetimi nadstropji (P + 8), se je investitor odločil za gradnjo precej nižjega objekta, ki bo imel okrog 7000 m2 neto nadzemnih površin, parkirno hišo v kleti in poslovno-stanovanjski objekt z umaknjeno terasno etažo (P + 4 + T). Ohranja se tudi ključne vedute, objekt pa ne sme presegati višine slemena občinske stavbe na nasprotni strani ceste. V stanovanjskem delu je načrtovanih več deset stanovanj, kar je glede na presežno povpraševanje na novomeškem nepremičninskem trgu zelo dobrodošlo. Investitor mora skladno z zahtevami Mestne občine Novo mesto v novi parkirni hiši poleg parkirnih prostorov za stanovalce in poslovne subjekte zagotoviti tudi minimalno 60 javnih parkirnih prostorov. Ob tem na Mestni občini skušamo pomagati investitorju tudi v smeri, da bi se v novem objektu poleg pritlične tudi prva etaža namenila poslovni dejavnosti.

Nova gradnja tako ne bo bistveno posegala v obstoječe zelene površine pred bližnjim Kulturnim centrom Janeza Trdine. Izbrana rešitev glede tega še posebej skrbno opredeljuje obliko kletne etaže in omogoča tudi večje zazelenitve v območju odprtega javnega prostora. Izhodišča natečaja določajo objekt, orientiran vzporedno s Seidlovo cesto, oziroma tako, da bodo parkovne ureditve in prenovljen urbani plato (trg) pred kulturnim centrom dodatno zaščitene pred hrupom bližnjih prometnih povezav in vozlišč,« je še zapisal Uran Kramar z MO Novo mesto.

Članek je bil objavljen v 43. izdaji Dolenjskega lista 22. oktobra 2020, odziv MO Novo mesto pa v 44. izdaji 29. oktobra 2020

Boris Blaić