DL: Kantavtorica in književnica Sandra Erpe in njene samote

25.1.2021 | 10:10

Sandra Erpe (foto: osebni arhiv SE)

Ime Sandre Erpe je pred nekaj leti pesem z naslovom Sinonim za mojo mladost, ki je tudi del istoimenskega albuma, prek radijskih valov ponesla po vsej Sloveniji. Ustvarjalni duh 27-letne kantavtorice in književnice, sicer magistrice primerjalne književnosti in študentke doktorskega študija humanistike in družboslovja na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz Drganjih sel pri Straži, ki živi in dela v Ljubljani, v tem času seveda ni miroval. Med drugim je pred dvema letoma izdala svoj pesniški prvenec Prtljaga, lani biografijo o Amy Winehouse, te dni pa je luč sveta ugledala njena druga plošča z naslovom Samote, katere rdeča nit je samota v vseh njenih oblikah.

Ta, kot je dejala, je zaradi vsega, kar še počne – med drugim je vmes postala mamica, svoje prispevke objavljala v različnih literarnih revijah, poučevala delavnice kreativnega pisanja in sodelovala pri projektu reševanja bralnih težav pri otrocih, nastajal dobra štiri leta. Je avtorica glasbe, besedil in poezije, premierno pa je nekaj skladb in poezijo s te plošče predstavila na letošnjem festivalu sodobne avtorske in etno glasbe Godibodi.

V najavi koncerta so v Centru slovanskih kultur (nekdanji KUD) France Prešeren v Trnovem v Ljubljani, ki bi moral biti prihodnjo sredo, a ga je zaradi zaostrovanja ukrepov odpovedala, zapisali, da se njena glasba in uglasbena poezija prepleteta v zaokroženo celoto sedmih skladb in sedmih recitiranih pesmi. »Sandrina glasba in poezija odstirata odločitve vse prej kot apatične mlade ženske na kočljivih križiščih življenjskih kolovozov. Večinoma gre za združevanje vtisov in opisov specifičnih, zgolj na videz 'običajnih' trenutkov in/ali mestoma dogodkov, ki so avtorico na takšen ali drugačen način oplazili na občutljivih točkah. Jezik skladb je jezik sodobnega sveta in obenem individualna govorica avtorice, s katero se na samosvoj, izjemno tenkočuten in intimen način loteva kaotičnega časa in prostora. Žanrsko se projekt umešča med kantavtorstvom in uglasbeno poezijo s primesmi jazza in šansona, predvsem pa gre za osebno pripoved.« Nov izdelek bo tako za zdaj predstavljala po radijskih postajah in najverjetneje svetovnem spletu, koncert pa načrtuje prihodnje leto.

Sandrin bend sestavljajo Jan Peteh na kitari, Sašo Piskar na kontrabasu in Andrej Marinčič na klavirju, na plošči pa so se ji kot gostujoči glasbeniki pridružili še Miro Tomšič (bobni) in Jure Tori (harmonika). »Vsi so s svojim občutkom skladbam dodali tisto nekaj, kar so pogrešale,« je dejala Sandra.

Amy in Urška

Pisanja knjige o sloviti angleški pevki in tekstopiski, ki je umrla stara komaj 27 let, se je, kot je dejala, lotila, ker ji je bila ponujena priložnost, ki ji je takrat predstavljala izziv in se ji je zdela precej zanimiva. »Pred tem o čem takšnem nisem nikoli razmišljala in dvomim, da se bom v prihodnost lotila česa podobnega. Šlo je za kratek, eksperimentalni projekt in pravzaprav gre v resnici bolj za interpretacijo njenega življenja ter skladb in besedil kot za pravo biografijo,« je pojasnila Sandra.

Je tudi finalistka letošnjega Festivala mlade literature Urška, razglasitev zmagovalca bo jutri, 16. oktobra. »Prijavila sem se z dvema kratkima zgodbama. Gre za povsem drugačne tematike, kot se jih lotevam v skladbah ali poeziji. Morda je vse skupaj na neki način celo bolj neposredno in iskreno. Gre za zgodbe, ki sem jih že dolgo želela povedati, a se je to nekako lahko zgodilo šele v prozi. Prozo sem začela odkrivati šele pred kratkim. Na tem področju sem še čista novinka in se vsega skupaj lotevam zelo počasi, premišljeno,« je pojasnila.

Novi korona virus

Podobno kot na druge sta karantena in novi korona virus precej vplivala in še vedno vplivata tudi na njeno delo. Ustvarja sicer lahko, a so, dodaja, trenutne razmere zelo nenaklonjene umetnosti. »Predvsem prepoved javnega nastopanja pred meseci nas je precej finančno in psihično oslabila – samo upam lahko, da se to spet ne ponovi, čeprav tudi v trenutnih pogojih postaja vse težje in težje,« je še izpostavila Sandra Erpe.

Članek je bil objavljen v 42. številki Dolenjskega lista 15. oktobra 2020

Mojca Žnidaršič