DL: Več samostojnosti, kaj pa socialni stiki?

22.1.2021 | 14:10

Nataša Rijavec Klobučar (Foto: DL/Lidija Markelj)

Nataša Rijavec Klobučar (Foto: DL/Lidija Markelj)

Kakšna spoznanja nam je iz časa prvega vala epidemije prineslo delo od doma, ki se v marsikaterem podjetju še nadaljuje? Kje so dobre in slabe plati tovrstnega dela po mnenju psihološke stroke? Na ta vprašanja je odgovarjala doc. dr. Nataša Rijavec Klobučar iz Novega mesta, specialistka zakonske in družinske terapije, doktorica znanosti in andragoginja z mnogimi izkušnjami na področju dela z ljudmi (psihoterapija, svetovanja, izobraževanja).

Kako se je obneslo delo do doma, je večini to delo všeč?

Delo od doma je za vsakega človeka drugačno – nekomu lahko predstavlja velik stres, drugemu je ta vrsta dela razbremenjujoča. Nekaterim ustreza, drugim ne. Le redki imajo možnost izbire. Najdemo ljudi, ki bi lahko delali od doma, pa načrtno raje najamejo prostor drugod, da je zasebno in delovno okolje tudi fizično ločeno. Odvisno od človeka do človeka.

Kje so pozitivni učinki dela od doma?

Človek ima gotovo večji občutek svobode, ko sam razpolaga s svojim delovnim in prostim časom. Pozitivni učinki so tudi občutek večje učinkovitosti in upoštevanje lastnih želja ter potreb pri razporejanju delovnega časa. Vožnja na delovno mesto v prometni konici lahko ljudem pogosto povzroča veliko stresa, prav tako ni nujno več zgodnjega jutranjega vstajanja. Vemo, da imata kakovost in tudi količina spanja – odrasel človek potrebuje od 7 do 9 ur spanja, kažejo najnovejše raziskave! – pomemben doprinos k zdravju, boljšemu počutju, zmanjševanju stresa, posledično pa k večjemu zadovoljstvu, zbranosti, učinkovitosti. K temu prispeva tudi doma pripravljena in zaužita hrana, ki je kakovostnejša od tiste iz restavracij ali trgovin.

Možnost, da lahko med delom, namesto odmora, človek postori še nekaj malega (npr. da prati perilo, kaj skuha, pobriše prah) ali si razporedi delo tako, da odpelje vmes otroke v šolo in iz šole ter na dejavnosti, tudi daje občutek večje povezanosti z družino, saj se nekatera opravila lahko naredi mimogrede. Delo doma je tudi bolj sproščeno, ko namesto sedenja v strogo formalnih oblačilih za računalnikom človek brez skrbi sedi v udobnih športnih oblačilih. Biti na delovnem mestu v sobnih copatih lahko prinese dodaten občutek domačnosti, lahkotnosti dela in manjše obremenitve s stresom.

Delo od doma zmanjša stroške, ker ni prevoza na delo. Prav tako lahko poveča učinkovitost, ker ni čustvenega pritiska obvezne prisotnosti, in pripomore k boljši izkoriščenosti časa, saj je prisotna večja motivacija – da v krajšem času naredimo čim več zato, da nam ostane prosti čas.

A pri delu od doma je težko ločiti poklicno in zasebno življenje. To je gotovo negativna plat tovrstnega dela.

Da, hitro se lahko zabrišejo meje med zasebnim in delovnim okoljem. Prepletanje službenega in zasebnega lahko da človeku dodaten občutek obremenitve, da nikdar ne more izklopiti službenih obveznosti, hkrati pa zahteve domačega okolja (npr. gospodinjstvo) močno vlečejo posameznika z dela, ko ga kar »kličejo«, da postori to in ono. Pogosto prepletanje lahko vodi tudi v konflikte z drugimi družinskimi člani in oteži usklajevanja družinskega življenja. Ti izzivi so lahko prisotni tudi, ko hodimo v službo, saj pogosto nosimo delo domov (npr. odgovarjamo na elektronsko pošto in telefonske klice, smo dosegljivi za službene stvari).

Doma si je treba delo torej še bolj organizirati?

Dobra organizacija je zelo pomembna, saj je ena negativnih plati prelaganje službenih nalog na poznejši čas, zvečer pa je potem obremenitev še večja, ker je treba obveznosti opraviti. Druga nevarnost je, da je delo razdrobljeno čez ves dan in nikdar zares zaključeno. S tem se občutek kopičenja dela in z njim povezan stres le stopnjujeta.

Zato velja, da delo doma potrebuje poseben urnik – odločiti se je treba, kdaj se bo delalo, na kakšen način in katere moteče dejavnike takrat izključiti iz okolja. Tudi ko imamo jasen urnik, se nam lahko porušijo meje. Stres je v takih primerih povsem razumljiv. Včasih načrte porušijo predolgi odmori ali kaj drugega nenačrtovanega (npr. kak obisk). Stres lahko povzročajo tudi nadrejeni, ki morda izvajajo dodaten nadzor, kako, koliko in na kakšen način je delo opravljeno doma, pa tega nadzora pri delu na sedežu podjetja ni tako občutiti. Stalno beleženje izvajanja ur in vsebine marsikoga dodatno obremenjuje.

Včasih zato delo od doma zahteva prav posebno samodisciplino pri postavljanju in ohranjanju ustreznih meja, tudi koncentracije na službeno delo.

Verjetno je najbolj negativna plat dela od doma izoliranost, pomanjkanje socialnih stikov med sodelavci.

Pomanjkanje stika s sodelavci in drugimi je res težava. Tisti, ki v delovnem okolju spletejo prijetne odnose, ki so jim v pomoč in oporo, pogosto pogrešajo pristen in iskren človeški stik, ki ga po telefonu in spletu le težko vzpostavimo. Če rečemo, da se z odhodom v službo tudi naravnamo na delo, ki nas tam čaka, z odhodom domov pa vsaj skušamo pustiti vse v službi, tega pri delu na domu ni. Zato je dobro, da se naučimo postavljati ustrezne meje tudi v primerih, ko delamo doma v dnevni sobi. Delo od doma ima torej pozitivne in negativne plati, nekaterim ustreza, drugim ne. Nedvomno je treba najti dogovor med delavcem in delodajalcem.

Članek je bil objavljen v 42. številki tiskane izdaje Dolenjskega lista 15.oktobra 2020.

Lidija Markelj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava