DL: Sadike smreke sežigali, hrastove pa ukradli

20.1.2021 | 10:40

Miha Klančar (Foto: DL/M.Leskovšek-Svete)

»Druge možnosti nimam. Na ta način jih želim prisiliti, da mi vrnejo denar,« pravi Miha Klančar iz Močvirja iz občine Škocjan o razlogu, da se je javno izpostavil in spregovoril ne le o kratenju svojih pravic iz delovnega razmerja, ampak tudi o drugih domnevnih nepravilnostih svoje donedavne delodajalke Katje Luzar in njenega zunajzakonskega partnerja Muamerja Murtića s Pogorelca v občini Dolenjske Toplice.

»Kar zadeva plače, neizplačane potne stroške in ostalo, sem zadeve predal odvetnici,« pravi Miha, ki je bil pri Luzarjevi zaposlen letošnjega julija. Z odvetnico sta Luzarjevi že poslala dopis, a je Luzarjeva, kot pove Miha, na vse odgovorila z ne: ne za plače, ne za potne stroške in ne tudi za posojen denar. Miha naj bi namreč 13. januarja letos Muamerju Murtiću posodil 6000 evrov. »Dogovorjeno je bilo za dva dni in 200 evrov obresti, a mi denarja ni vrnil,« pravi Miha, ki je zato za Katjo Luzar in Muamerja Murtića podal tudi ovadbo na policiji v Dolenjskih Toplicah.

Začelo se je lepo

Miha se je pred približno tremi leti in pol zaposlil kot sekač pri Katji Luzar, s. p., Gozdarske storitve iz Podturna pri Dolenjskih Toplicah. »Najprej sem imel pogodbo za dvakrat po tri mesece, potem pa za stalno,« pravi. Sprva je bilo vse v redu. »Bili smo zelo dobri prijatelji,« pojasni Miha. Kadar sta šla Murtić in Luzarjeva z družino na dopust, sta ga prosila, da v času njune odsotnosti vodi firmo. Zalagal je denar za stroške, ki so nastali, če se je v podjetju kaj pokvarilo, za gorivo ali karkoli drugega. »Vedno sta mi vse vrnila, ko sem jima dal račune. Lahko sem jima zaupal,« pravi Miha. Zato je Luzarjevi lani, ko je imela blokiran račun, tudi posodil 2000 evrov, kot pove, »na lepe oči«. Denar, ki ga je potrebovala, da je račun odblokirala, o čemer se je Miha osebno prepričal, saj je šel z njo na banko, mu je vrnila, čeprav ne čez tri dni, kot je obljubila, ampak precej pozneje, morda čez tri mesece, pravi Miha. A to njegovega zaupanja v delodajalko in njenega partnerja ni omajalo, vsaj ne toliko, da jima denarja ne bi znova posodil.

Posodil denar

Konec lanskega leta ga je sicer Muamerjeva mama Halida Murtić prosila, naj se z mamo pogovori, da bi jim posodila 40 tisoč evrov, a se, kot pravi Miha, za tako visok znesek posojila z mamo, ki sicer, kot pravi Miha, »drži roko nad njegovim denarjem, da ga malo prizemlji, ko je to treba«, nista odločila. Je pa, kot trdi Miha, Muamerju posodil denar 13. januarja letos. »Ko sem prišel v službo, me je poklical v svojo pisarno in prosil za 6000 evrov za dva dni, z obrestmi 100 evrov na dan. Vrnil naj bi 6200 evrov, a tega ni naredil,« pravi Miha in dodaja, da so se takrat začele tudi »težave«. To je sicer opazil šele februarja, pri izplačilu plače za januar.

Z dobre na minimalno plačo

»Brez vsakega pojasnila sem dobil samo minimalno plačo in nič drugega,« pove Miha in doda, da je do tedaj dobival solidno plačo. Prejemal je po 1800, 1900, tudi do 2200 evrov mesečno. Sprva je mislil, da je podjetje v težavah in da varčuje, a je čez mesec ali dva ugotovil, da so varčevali le pri njem. Drugi zaposleni so dobili plačo kot prej. Takrat naj bi Luzarjeva, za katero Miha pravi, da je glavna le na papirju, saj je o vsem odločal Murtić, imela v svojih dveh firmah, Katja Luzar s. p., Gozdarske storitve iz Podturna in M-Holc, proizvodnja in predelava lesa iz Podstenic, zaposlenih od 7 do 10 delavcev. »Najprej niso hoteli povedati, ker jim je to Murtić prepovedal, a so se zagovorili in mi na koncu tudi odkrito priznali, da so sicer tudi dobili minimalca, vendar pa razliko, tudi po 1200, 1300 evrov, v kuverti,« pravi Miha. Sam je vse mesece letos, dokler ni Luzarjeve zapustil in se 1. avgusta zaposlil v drugem podjetju, prejemal le minimalno plačo in kuvert ni dobival, zato, kot pravi, tudi plačilnih list za letošnje plače ni dobil. Plačilne liste so bile namreč prej vedno v kuvertah, v katerih je tudi sam prej dobival tudi gotovino. »Plačilne liste so bile po zakonu. Ni pomembno, koliko ur sem delal, na plačilni listi je bilo vedno, da sem delal 40 ur na teden,« pravi Miha, ki ob tem tudi dodaja, da je največkrat plačo dobil od s. p., včasih pa tudi od podjetja M-Holc.

»Delal sem normalno kot prej, prejemal pa minimalno plačo,« pravi Miha o razlogu, zakaj si je poiskal drugo službo. Lani poleti je namreč vzel večji hipotekarni kredit za potrebe domače kmetije in je, kot pravi, za odplačevanje kredita porabil že vse prihranke. »Mislim, da je bil njihov načrt takšen, da bom zaradi minimalca odšel, kar sem tudi naredil, denar, ki sem jim ga posodil, pa jim bo ostal,« je prepričan Miha.

»Dokler delavca potrebujejo, ga plačajo, potem pa mu znižajo plačo. Če se postaviš zase, je problem,« pravi Miha in dodaja, da so Murtića, ki je imel svojo firmo Muki les, in Luzarjevo zato zapustili tudi številni drugi njegovi nekdanji sodelavci, med katerimi sta delodajalca vedno delala razlike, tako pri plači kot izplačilu regresa. »Nekateri so regres dobili že junija, nekateri julija, nekateri šele septembra, vsakega, ki ga je dobil, pa je Murtić obvestil, da o tem ne sme govoriti,« pove tudi Mihov nekdanji sodelavec, ki pa želi ostati neimenovan. Je pa ta potrdil vse, kar je povedal Miha – tudi Mihovo pripoved o tem, kako so letos spomladi, tudi v času karantene, sadili sadike na Kočevskem.

Za lažno sliko

»V Kočevju je bolj ali manj sama smreka in veliko samorodnih smrečic. Vendar pa teh SiDG ne upošteva,« pravi Miha in dodaja, da so jih oni upoštevali. »Ekipa je bila čedalje manjša, dela pa čedalje več. Treba je bilo skopati sadilno jamo, razprostreti korenine, jamo zasuti … Skratka: dela je bilo ogromno, in če nisi deloven, tako kot oni niso, iščeš krivine,« pravi Miha v pojasnitev, zakaj so morali po navodilih delodajalca posaditi sadike hrasta, sadik smrek, ki so jih dobili in bi jih morali posaditi, pa samo toliko, da se je upoštevaje samorodne smrečice končno številčno stanje ujemalo. »Ostale smrečice, ki smo jih dobili, pa smo skurili,« pravi in dodaja, da SiDG za kurjenje ni vedel. »Če bi vedeli, bi nam že zdavnaj prepovedali saditi,« pravi.

A kurjenje sadik ni bila edina, blago rečeno, nečednost, ki naj bi se jih poslužili pri sadnji. »Zakalkulirala sta se in na koncu nam je hrasta zmanjkalo. Potem pa se je Katja spomnila, da ga bomo vzeli s parcele, kjer ga je nekdo drug sadil leto prej,« pravi Miha, ki je, kot pravi, Luzarjevi rekel, da je nora, če bo to naredila, saj ima leto prej posajen hrast že debelejše steblo in je večji od sadik, ki so jo dobili.

»Šlo jima je samo za lažno sliko, da je na parceli toliko sadik, kolikor jih mora biti. S tem pa so naredili samo drugim škodo,« pravi Miha in dodaja, da so, ker so hraste na silo potegnili iz zemlje, rastline tudi poškodovali, takšna rastlina pa se ne more prijeti. Miha, kot pravi, pri tem dejanju kraje hrastov ni sodeloval, čeprav je bilo tudi njemu sprva rečeno, naj gre, a naj bo o tem tiho. »Vzeli so nekega drugega delavca, ki zna biti tiho. Sem pa videl, ko sem prišel na Pogorelc, plastični škaf, v katerem so bili nametani hrasti,« pravi in dodaja, »vsi, ki smo šli od njih, smo, kakor hitro smo dobili priložnost, da kaj povemo, tudi povedali. Tudi logarjem, vodstvu SiDG in drugim.«

SiDG podal predlog za pregon

Na SiDG so nam potrdili Mihovo trditev, da so imeli s podjetjem M-Holc, ki je bilo na podlagi javnega razpisa za gojitvena in varstvena dela 2019 v času letošnje spomladanske sadnje izbran za izvedbo priprave površin na obnovo in obnovo s sadnjo na 12 hektarjih gozdnih površin ter zaščito mladja s premazom vršičkov na 50 hektarjih površin, ves čas težave. »Pri nadzoru del, ki smo ga izvajali skupaj z ZGS, smo ugotovili neustrezno izvedbo del v vseh oddelkih, v katerih je delal izbrani izvajalec. Za tri oddelke smo na stroške izvajalca tako dodatno nabavili 750 sadik smreke in 250 sadik gradna. V teh treh oddelkih so bila vsa ostala dela nato popravljena, dodatno dobavljene sadike je izvajalec posadil. V enem oddelku se je plačilo zadržalo zaradi neustreznega načina sadnje. Uspešnost sadnje se je nato primerjala z drugimi delovišči drugih izvajalcev, in ker večjih odstopanj ni bilo, se je plačilo naknadno izvedlo. V dveh oddelkih, ki skupaj predstavljata štiri hektarje površin, pa smo ugotovili, da pomemben del sadik ni bil posajen. Od izvajalca smo zahtevali, da na svoje stroške dobavi 1500 sadik smreke in 300 sadik gradna in zaključi sadnjo. Ker se izvajalec na naš poziv ni odzval, je nakup in dopolnilno sadnjo izvedel SiDG, zato se izvajalcu za omenjena oddelka ni plačalo storitev obnove s sadnjo in zaščite mladja. Izvajalec je bil dodatno kaznovan s pogodbeno kaznijo zaradi prekoračitve pogodbenega roka izvedbe del, zaračunali pa so se mu tudi vsi ponovni ogledi delovišč zaradi napak pri izvršitvi pogodbenih obveznosti,« pojasnijo.

Na naše vprašanje, ali so bili z nepravilnostmi, ki jih je omenjal Miha, seznanjeni in kako so ukrepali, so nam odgovorili, da je SiDG glede na to, da je bilo ugotovljeno, da je bil del sadik odtujen, zoper družbo M-Holc in njeno zakonito zastopnico na pristojno policijsko postajo podal predlog za pregon zaradi storitve kaznivega dejanja tatvine in poslovne goljufije in priglasil premoženjskopravni zahtevek. Postopek še poteka.

»V približno istem času, kot se je dogajala sadnja v omenjenih oddelkih, pa smo ugotovili tudi, da so bile odtujene sadike hrasta, ki so bile lansko leto posajene v bližnjih oddelkih. Proti neznanemu storilcu je SiDG podal kazensko ovadbo,« so še povedali in dodali, da so na podlagi okvirnega sporazuma za sečnjo in spravilo za leto 2019 proti Katja Luzar, s. p., v zadnjih dveh letih sicer skupaj uveljavljali 23 pogodbenih kazni, proti podjetju M-Holc, d. o. o., pa 32. SiDG je poleg tega zaradi kršitev pogodbenih določil odstopil od štirih pogodb s podjetjem M-Holc, s Katjo Luzar, s. p., pa so aprila 2020 prekinili Okvirni sporazum za gojitvena, varstvena in druga dela 2019, avgusta pa še Okvirni sporazum za sečnjo in spravilo 2020. »Ne glede na navedeno je obveznost izvajalca, da vse storitve, ki jih je dobil v izvedbo pred izločitvijo iz okvirnega sporazuma, izvede v celoti, medtem ko ga k oddaji novih ponudb ne vabimo več,« še zapišejo.

O njih smo že pisali

Za odziv na očitke, ki jih je na račun nekdanjega delodajalca podal Miha Klančar, smo poprosili tudi Katjo Luzar. »Tako kot sem povedala že na policiji, zavračam vse te očitke in vsa ta dejanja, in določene stvari se bodo tudi dokazale,« je bila kratka.

O Murtićevih smo v Dolenjskem listu sicer že pisali. Prvič leta februarja 2012, nedolgo potem, ko smo v enem od dnevnih časopisov zasledili zgodbo o Murtićevih, ki živijo brez elektrike in vode. Takratni župan Dolenjskih Toplic Jože Muhič je povedal, da si je družina sama izbrala življenje v divjini sredi Kočevskega roga, čeprav imajo stanovanje v Podturnu in nedokončano hišo na Gradišču ter da se, preden so svojo težavo kot senzacijo predstavili v medijih, nihče od Murtićevih ni oglasil zaradi težav z elektriko na občini. Drugič pa smo pisali leta 2016, ko sta se Murtić in njegovo podjetje Muki les znašla na novomeškem okrajnem sodišču z očitkom, da sta odgovorna za tatvino več kot 400 kubičnih metrov lesa iz gozda KZ Krka v bližini Drganjih sel. Zgodba sodnega epiloga ni dobila, prišlo je namreč do poravnave.

Članek je bil objavljen v 42. tiskani izdaji Dolenjskega lista 15. oktobra 2020.

Mojca Leskovšek Svete