DL: Zakaj iz naših krajev izginjajo poštne poslovalnice?

15.1.2021 | 08:50

KS Drska je z več kot 5 tisoč prebivalci največja v novomeški občini, a pošta na Drski je ob sobotah zaprta! (Foto: DL/L.Markelj)

KS Drska je z več kot 5 tisoč prebivalci največja v novomeški občini, a pošta na Drski je ob sobotah zaprta! (Foto: DL/L.Markelj)

Vse pogosteje je slišati, da je Pošta Slovenije spet zaprla katero od poštnih poslovalnic, še zlasti na podeželju, ali pa uvedla tako imenovano pogodbeno pošto. Ljudje se razočarano, jezno in tudi ogorčeno sprašujejo, zakaj vse slabše poštne storitve, bojijo se tudi, da jih celo poštar kmalu ne bo več obiskoval vsak delovni dan, kot je zdaj praksa. Tega si ljudje ne želijo, dostopnost do poštnih storitev se ne sme poslabšati, to je njihova pravica in tudi evropska direktiva to veleva.

Dostava paketa na dom. (Foto: DL/L.Markelj)

Dostava paketa na dom. (Foto: DL/L.Markelj)

Dovolj je zapiranja pošt, čas je za spremembe, pa kličejo tudi iz Sindikata poštnih delavcev, kjer so se po letih opozarjanj na težave odločili nekaj premakniti – želijo zakonske spremembe, zato so začeli zbirati podpise volivcev za vložitev zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o poštnih storitvah. Pri tem jih podpira tudi vodstvo Pošte Slovenije.

V osmih letih zaprli 67 pošt

A pojdimo po vrsti. Se nam le zdi, da je poštnih poslovalnic vse manj, ali so to dejstva? Številke so jasne. Kot pravijo na Pošti Slovenije, so od leta 2012, ko so začeli s preoblikovanjem pošt oziroma z optimizacijo poštnega omrežja – se pravi s preoblikovanjem pošt v pogodbene in premične ali pa so jih preprosto zaprli – do konca leta 2019 zaprli 67 pošt. S tem se je nekoč razvejan poštni sistem, s katerim se je Slovenija včasih ponašala in bila primerljiva z drugimi državami, zelo zmanjšal.

Na Pošti Slovenije poudarjajo, da so v tem času razširili mrežo dostopnih točk s PS Paketomati (teh je 24 v 16 mestih po Sloveniji), samopostrežno pošto (v Ljubljani) in samopostrežnima enotama (Ljubljana in Koper). Na 114 bencinskih servisih Petrol so uvedli oddajo in prevzem pošiljk, na 41 bencinskih servisih Mol prevzem pošiljk, na 98 lokacijah pred poštami pa so namestili 4040 paketnikov Direct4me. Od lanskega septembra in vse letošnje leto pošt ne zapirajo več, nadaljujejo pa s preoblikovanjem pošt v pogodbene. Trenutno v Sloveniji od skupaj 486 kontaktnih točk deluje 140 pogodbenih, 26 premičnih, 320 lastnih pošt.

Tudi v našem okolju so zaživeli paketomati. (Foto: DL/L.Markelj)

Tudi v našem okolju so zaživeli paketomati. (Foto: DL/L.Markelj)

Na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini trenutno posluje 31 rednih, 24 pogodbenih, štiri premične in šest pismonoških pošt. Kot zagotavljajo na Pošti Slovenije, letos ne načrtujejo dodanih preoblikovanj ali sprememb, za prvo polovico prihodnjega leta pa naj bi preoblikovali pošte Šentrupert, Globoko, Kostanjevica na Krki in Dolenjske Toplice.

»Predvidevamo, da bomo v skladu s strategijo omrežja Skupine Pošte Slovenije do leta 2025 ohranili okvirno 450 kontaktnih točk, pri čemer je naš cilj čim bolj olajšati dostopnost do poštnih storitev – s kombinacijo lastnih poštnih poslovalnic, pogodbenih poslovalnic, paketomatov, pametnih paketnikov, avtomatiziranih enot za oddajo in sprejem pošiljk in alternativnih kontaktnih točk, kot so na primer bencinski servisi,« pravijo na Pošti Slovenije.

Več pogodbenih pošt

Spremenjenim okoliščinam, ki so doletele vse države EU, se je Pošta Slovenije torej že prilagodila. Zaradi optimizacije poštnega sistema je veliko poštnih poslovalnic zaprla, nekaterim je skrajšala delovni čas, nastalo pa je veliko pogodbenih pošt, tudi v našem koncu.

Model pogodbene pošte ni nov, pravijo, že dlje časa ga prakticirajo tudi druge države. V nekaterih evropskih državah delež pogodbenih pošt celo presega 90 odstotkov, v Sloveniji je okrog 30-odstoten.

Na pogodbeni pošti je dejavnost pošte združena z osnovno dejavnostjo pogodbenega partnerja, na primer trgovine, bencinskega servisa, cvetličarne, kmetijske zadruge, gostinca, turističnega društva, kakega zavoda itd. Storitve pošte opravlja pogodbenik v imenu in za račun Pošte Slovenije in Nove KBM. Na takšni pošti sprejemajo in izročajo pošiljke, opravljajo plačilne storitve, bančne storitve za komitente Nove KBM ter prodajo blaga (znamk, kuvert, dopisnic itd.).

Zaposleni na pogodbeni pošti se pred začetkom opravljanja poštne dejavnosti udeležijo izobraževanja in praktičnega usposabljanja na učnih poštah, kasneje pa so jim za morebitno pomoč po telefonu vedno na voljo tudi zaposleni na Pošti Slovenije. Strankam so tako na pogodbenih poštah na voljo enako kakovostne storitve kot na klasični obliki pošte, pravijo na Pošti Slovenije.

Pogodbena pošta mora biti za neposredno delo z uporabniki poštnih storitev odprta vseh pet delovnih dni v tednu (od ponedeljka do petka), lahko je odprta tudi v soboto. Minimalni tedenski delovni čas je 22 ur.

A čeprav na Pošti Slovenije pravijo, da so na pogodbenih poštah ljudem na voljo enako kakovostne storitve kot na klasični obliki pošte in da so uporabniki na splošno zadovoljni s pogodbenimi poštami, kjer naj bi bila dostopnost zaradi daljših delovnih časov celo boljša, je na terenu mogoče dobiti drugačne odzive.

Res enaka kakovost?

Andrej Kastelic (Foto: DL/M. Žnidaršič)

Andrej Kastelic (Foto: DL/M. Žnidaršič)

V Mirni Peči denimo imajo od lani pogodbeno pošto, ki prinaša prednosti in slabosti, a izkušnje kažejo, da ljudje niso najbolj zadovoljni. Kot pravi župan Občine Mirna Peč Andrej Kastelic, je bila pogodbena pošta ob zaprtju poštne poslovalnice bolj izhod v sili, ne pa, kar bi si ljudje želeli. Pogodbena pošta deluje v okviru KZ Trebnje – samopostrežba Mirna Peč.

»Občani mi povedo, da pri urejanju poštnih zadev pogrešajo več zasebnosti, tudi dostopnost je problem. Res, da je pogodbena pošta odprta vsak delovni dan, a le določene ure, razdrobljeno, tako da mora uporabnik, ki pride na primer v trgovino ali še po kakih drugih opravkih v občinsko središče, prej preveriti, kdaj bo delala še pošta. Mnogi so razočarani, ko je ravno takrat, ko so oni tam, zaprta,« pove župan.

Kakovost poštnih storitev na tem mestu je zelo odvisna tudi od kadra, ki se je sicer izobraževal za to, a ni rečeno, da ima vedno pravi posluh za ljudi. »Treba se je zavedati, da je pošta kraj srečevanja ljudi, zlasti starejših, da želijo in pričakujejo, da se jim poštna uslužbenka posveti, si vzame čas, je prijazna ipd. Tu bi se dalo še kaj narediti, o čemer smo govorili tudi z zadrugo, ki ima tudi na račun poštnih uslug gotovo zdaj več prometa v trgovini,« pove Kastelic.

Doda še, da zakonsko ni bilo mogoče, da bi poštne storitve na primer prevzela kar občina, kar gotovo ne bi bilo slabo, saj v občinsko stavbo prihaja dosti ljudi, a upa, da se to kdaj spremeni. Podobne izkušnje o pogodbenih poštah zaznava tudi pri kolegih županih iz drugih slovenskih občin, saj je dostopnost do poštnih storitev pogosto tema njihovih pogovorov na srečanjih županov Združenja občin Slovenije.

Ravno tako je Skupnost občin Slovenije nedavno pozvala državo, naj omogoči skladnejši regionalni razvoj in naj zagotovi enak dostop vsem občanom do poštnih in bančnih storitev. Državo je pozvala k premisleku o zapiranju poštnih poslovalnic in ukinjanju bankomatov po državi.

Zakaj gre pošti slabo?

Pošta Slovenije je v nezavidljivem položaju že vrsto let, razlogov pa je več. Že od leta 2008 se srečuje s padcem količine pisemskih pošiljk in univerzalne poštne storitve kot celote. Med letoma 2008 in 2019 ugotavlja okrog 45-odstotni upad pisemskih pošiljk, padec univerzalne poštne storitve je še bistveno višji, 55-odstoten. Pisma, odvržena v poštne nabiralnike, namreč izpodriva hitrejša in cenejša elektronska komunikacija. Največji upad beležijo pri storitvah, ki jih opravljajo na poštnih okencih, predvsem pri plačilnih storitvah, ki so v tem obdobju upadle za 62 odstotkov.

Pošto pa v težak položaj spravlja tudi dejstvo, da se kot izvajalka javnih storitev ne more ravnati zgolj po trgu. V nasprotju z lastniki na prostem trgu Pošta Slovenije namreč ne more delovati le v mestnih središčih in samostojno odločati o cenah in rokih dobave, temveč je dolžna za isto ceno in pod istimi pogoji raznašati pošiljke v vse, tudi najbolj odročne vasi in domove ter podjetja v Sloveniji – kot smo že rekli, petkrat na teden.

Delovati mora torej tudi v nekomercialnih okoljih, kjer se drugim ponudnikom poštnih storitev ne izplača. To ji nalaga evropska zakonodaja z direktivo, ki je namenjena predvsem ohranjanju podeželskega poštnega omrežja. Če je to dobro razvito, igra bistveno vlogo pri vključevanju podjetij in državljanov v nacionalno in globalno gospodarstvo ter pri ohranjanju socialne in zaposlitvene kohezije v manj poseljenih regijah.

Da Pošta Slovenije to zagotavlja, ima stroške, ki so večji od prihodka in tu pričakuje subvencijo države, ki jo zakonodaja predvideva in jo nekatere države v EU imajo. A pri nas se prav na tem področju nič ne zgodi.

Sindikat zbira podpise

Povračilo oziroma financiranje neto stroškov iz obveznosti univerzalne storitve se lahko krije iz javnih sredstev (kot dovoljena subvencija ali državna pomoč) ali pa iz kompenzacijskega sklada (razdelitev stroška med vse izvajalce univerzalne poštne storitve in uporabnike, ki se plačujejo v sklad, iz katerega se potem krije morebitni neto strošek posameznega izvajalca). Pri nas se je zakonodajalec odločil za kompenzacijski sklad, ki pa v desetih letih do danes ni bil oblikovan ali ustanovljen.

A kot pravi pooblaščenec Sindikata poštnih delavcev Saša Gržinič, ta za nas sploh ni ustrezna rešitev in je primeren za tiste članice EU, kjer na nacionalnem trgu uspešno deluje več izvajalcev, ki imajo svojo distribucijsko mrežo ali vsaj v delu države izvajajo vse faze prenosa pošiljk. Pa tudi tu razliko do popolnega kritja neto stroška univerzalnih poštnih storitev pokriva država iz proračuna – najpogosteje celo tako, da tudi sama prispeva v kompenzacijski sklad.

»V naši državi navedeni pogoji nikoli niso bili izpolnjeni. Uzakonjena rešitev pomeni, da bo praktično celotno breme financiranja kompenzacijskega sklada odpadlo prav na izvajalko univerzalnih poštnih storitev, saj je Pošta Slovenije pretežni, praktično izključni izvajalec univerzalne poštne storitve v Sloveniji in edini v pravem pomenu, saj jo edini opravlja na celotnem ozemlju države, vsakodnevno, vsaj petkrat na teden. Zato predlagamo spremembo, da se morebitni neto stroški za izvajanje univerzalnih storitev krijejo iz državnega proračuna,« razloge za zbiranje podpisov v podporo spremembi poštnega zakona razlaga Gržinić.

Dovolj je zapiranja pošt!

Razume, da se državljani vse glasneje pritožujejo zaradi zapiranja pošt in vse slabše kakovosti poštnih storitev, kar bo neizogibno tudi v prihodnje, če ne pride do sprememb zakona. »Vse več posameznikov, županov, lokalnih skupnosti in civilnih iniciativ opozarja, da je država zgrešila poslanstvo pri upravljanju svojega podjetja. In takega mnenja smo tudi mi, zaposleni na Pošti Slovenije. Zato smo se odločili, da vse te posameznike in skupine povežemo in z vložitvijo ljudske iniciative političnim odločevalcem pošljemo jasno sporočilo – dovolj je zapiranja pošt!« pravi Gržinič v imenu sindikata.

Zadovoljen je, da so pri zbiranju podpisov zelo uspešni. Bližajo se potrebnemu številu pet tisoč, manjka jih le nekaj sto in ocenjujejo, da bi lahko že v tem tednu pridobili dovolj podpore. »Pri predlogu sprememb Zakona o poštnih storitvah nas podpira tako uprava kot združenja občin, občani ter zaposleni v skupini Pošta Slovenije,« poudari.

Na Pošti Slovenije pravijo, da se z vsebino predloga sprememb zakona o poštnih storitvah, ki jih predlaga sindikat, strinjajo, saj gre za bistvo problema glede primernega sistemskega financiranja univerzalne poštne storitve v razmerah hitrega razmaha digitalne komunikacije in upadanja obsega univerzalne poštne storitve. »Tudi sami si že vse od leta 2013 prizadevamo za nujno potrebne spremembe. Te gredo v smeri ureditve ustreznega sistemskega financiranja dolgoročnega zagotavljanja predpisane kakovosti univerzalne poštne storitve ter ohranjanja in vzdrževanja poštnega omrežja. Subvencioniranje iz proračuna bi bilo nujno, če njegovo zagotavljanje povzroča Pošti Slovenje tako imenovani neto strošek kot nepravično breme, in sicer podobno kot to poznamo na področju javnega potniškega prometa (avtobusni in železniški prevozi).«

Poštne poslovalnice postajajo tudi trgovine. Tam se ne najde od sladkarij do sveč, dežnikov, revij... (Foto: DL/L.Markelj)

Poštne poslovalnice postajajo tudi trgovine. Tam se ne najde od sladkarij do sveč, dežnikov, revij... (Foto: DL/L.Markelj)

Zakaj sladkarije, igrače, revije,…?

Na Pošti Slovenije povedo, da dokler je obseg pisne korespondence rasel in je bila večina plačilnih storitev fizičnih oseb v državi opravljena na poštnih okencih, vzdrževanje tako bogatega omrežja ni predstavljajo težav. Ker pa se je to zelo zmanjšalo, je brez dodatne pomoči vse težje. Evropske države izvajajo ukrepe za ohranjanje visoke kakovosti univerzalnih storitev ob sočasnem subvencioniranju poštnega omrežja s strani države ali pa obseg in kakovost poštnih storitev znižujejo in prilagajajo glede na dejanske potrebe prebivalstva, ki so vsekakor drugačne kot pred desetimi ali petnajstim leti. Veliko držav celo izvaja ukrepe v obe smeri.

Na gospodarskem ministrstvu v nasprotju s sindikatom, vodstvom Pošte in drugih socialnih partnerjev menijo, da ni argumentov za preoblikovanje zakona v delu, ki določa izvajanje univerzalne poštne storitve. Kot so pojasnili za STA, je izvajalec upravičen do nadomestila, a je agencija za komunikacijska omrežja in storitve lani zavrnil zahteve Pošte Slovenije za leto 2017, potem ko je po preučitvi okoliščin ugotovila, da družbi z izvajanjem storitve ni nastal nepravičen strošek. Ker se razmere na trgu poštnih storitev v zadnjih letih bistveno spreminjajo, bi lahko v prihodnje Pošti Slovenije izvajanje teh storitev priznali kot nepravično finančno breme. Vendar pa bi se takrat morali odločiti tudi o morebitnem nižaju kakovosti storitve, prilagojeni cenovni politiki poštnih storitev ali prilagojeni zahtevani donosnosti družbe.

In zakaj občani najpogosteje potrebujejo poštno poslovalnico? Stranke na poštah najpogosteje opravijo poštne in bančne storitve, igrajo igre na srečo ali kupijo trgovsko blago. Pri blagu prav tako prednjačijo izdelki za opravljanje poštnih in paketnih storitev, kot so kuverte, embalaža in voščilnice. Nakupi preostalega blaga so bolj impulzivne narave, kjer se za nakup odločijo med opravljanjem drugih storitev, med njimi so predvsem sladkarije, časopisi in revije.

Prodajne police z igračami, knjigami, pobarvankami, svečami in dekorativnimi izdelki so torej tudi eden od načinov, s katerim skuša Pošta Slovenije obvladovati primanjkljaj.

Članek je bil objavljen v 41.številki tiskane izdaje Dolenjskega lista 8.oktobra 2020

Lidija Markelj

Galerija

Andrej Kastelic (Foto: DL/M. Žnidaršič)
KS Drska je z več kot 5 tisoč prebivalci največja v novomeški občini, a pošta na Drski je ob sobotah zaprta! (Foto: DL/L.Markelj)
Dostava paketa na dom. (Foto: DL/L.Markelj)
Tudi v našem okolju so zaživeli paketomati. (Foto: DL/L.Markelj)
Poštne poslovalnice postajajo tudi trgovine. Tam se ne najde od sladkarij do sveč, dežnikov, revij... (Foto: DL/L.Markelj)

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

17.1.2021+1     + (1)     – (0)     Oceni vl 

Škoda, ker poštni uradi v Sloveniji počasi izginjajo. Vendar krivim za to predvsem nas koristnike zaradi spremenjenih navad v teh modernih elektronskih časih. Sklicujemo se pogosto tudi na problem, da zlasti starejši zelo pogrešajo poštni prostor z vsem, kar nam omogoča po dobrih starih običajih plačevanje položnic in seveda v kolikor imajo poštarice čas (zaradi najnovejšega zmanjševanja zaposlenih, so obstoječi zaposleni zelo obremenjeni!) tudi malo poklepetati z njimi. Dejstvo je, da nas čedalje manj hodi na pošto in seveda v redko poseljenimi kraji je tega še manj. Torej, kruta resnica, uspešno poslovanje brez strank ne more obstajati. Tako je to! (vika lozar)

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava